Gost dim, ki se dviga v središču Teherana v Iranu | (foto: STA)
Dosežen sporazum, ki naj bi končal vojno ZDA - Iran; dr. Kočan: Gre za nezavezujoč memorandum
Novice Marjana Debevec
ZDA in Iran sta dosegla mirovni sporazum, ki prinaša takojšnje končanje vojne. Slovesen podpis sporazuma je napovedan za petek v Švici, ko naj bi se odprla tudi Hormuška ožina, dokončen podpis dogovora pa bo sledil po dveh mesecih.
Gre za memorandum o razumevanju, stopnja zavezanosti je še načelna, je za naš radio pojasnil politični analitik dr. Faris Kočan. V naslednjih 60 dneh se bosta tako strani pogovarjali o ključnih zadevah. O osrednjih elementih tega memoranduma pa je povedal:
»Gre za idejo o prekinitvi vojne med ZDA in Iranom, ponovno odprtje Hormuške ožine in pa zares začetek konca ameriške pomorske blokade Irana. To šestdesetdnevno obdobje bo ključno zato, da se vidi, kaj in kako se bo dalo pogajati glede jedrskega programa.«
Kaj bo storil Izrael?
Ob tem pa Izrael v luči tega memoranduma ne bi dosegel uničenja iranskega režima, popolne odprave iranskega jedrskega programa in pa dokončnega poraza Hezbolaha.
»Zato je večino oči uprtih ravno v dejanja izraelske vojaške politične elite – kaj bo od te točke naprej storila. Obrambni minister je izjavil, da Izrael ne namerava zapustiti nekaterih zasedenih območij v Libanonu, Siriji in Gazi, kar kaže, da izraelska politična in vojaška elita ne razume tega sporazuma kot neke dokončne regionalne normalizacije in da se lahko v teh 60 dnevih še pogaja z uradnim Washingtonom kaj in kako,« je še poudaril dr. Kočan.
Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj, še ni jasna. Iranska tiskovna agencija je poročala, da bodo ZDA pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev in 24 milijard dolarjev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju.
Odločilni korak za mir
Medtem se iz sveta vrstijo odzivi omenjeni sporazum. Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa gre za odločilni korak za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu. Zahvalil se je vsem, ki so pri sklenitvi dogovora posredovali, med njimi Pakistanu, Katarju, Egiptu, Savdski Arabiji in Turčiji.
