Papež: Nedelja je tedenska velika noč; Kolumbijcem zagotovil svojo bližino in molitev

12. 08. 2026, 11:51 Alen Salihović

Papež Leon XIV. je pri današnji splošni avdienci v baziliki svetega Petra nadaljeval cikel katehez o konstituciji drugega vatikanskega koncila Sacrosanctum Concilium. Tokrat je spregovoril o liturgičnem letu, katerega temelj in jedro je nedelja. Prav tako pa je spomnil na žrtve potresa v Kolumbiji.

Sveti oče je poudaril, da liturgično leto ni zgolj spominjanje dogodkov iz preteklosti, ampak nenehno ponavzočevanje Kristusovega odrešenjskega dela v zgodovini. Cerkev skozi posamezna liturgična obdobja ostaja povezana z Gospodovim odrešenjskim delovanjem, verniki pa so tako deležni njegove milosti. »Srečanje z Jezusom, ki je za nas umrl in vstal, je cilj, za katerim Cerkev vedno stremi,« je poudaril papež.

Nedelja je tedenska velika noč

Papež Leon XIV. je posebej izpostavil pomen nedelje, ki so jo koncilski očetje označili za »temelj in jedro celotnega liturgičnega leta« ter »prvotni praznični dan«. Nedelja je dies Domini – Gospodov dan – in hkrati tedenska velika noč, saj ponavzočuje Kristusovo vstajenje ter človeka usmerja proti njegovemu ponovnemu prihodu.

Za posvečevanje nedelje je zato po papeževih besedah bistveno obhajanje evharistije. Ko se verniki zberejo ob Božji besedi in Kristusovem telesu, krščanska skupnost na viden način izraža svojo povezanost z Gospodom ter pripadnost Kristusu in Cerkvi.

Papež je pri tem opozoril, da takšnega občestva ne more nadomestiti zgolj virtualna navzočnost, prav tako bogoslužje ne sme postati pasivno zbiranje. Liturgija se uresničuje z dejavnim sodelovanjem vernikov. Skupnosti je zato pozval, naj iščejo najboljše možnosti, da bi se svete maše lahko udeležili tudi ljudje, ki zaradi dela ob nedeljah ne morejo biti prosti.

Od pričakovanja Odrešenika do prihodnje slave

Papež je spomnil tudi na razvoj liturgičnega leta. Tedenskemu praznovanju Kristusovega vstajenja se je že v drugem stoletju pridružilo vsakoletno praznovanje velike noči, nato petdesetdnevni velikonočni čas z vrhuncem na binkošti in postni čas kot priprava nanj. Pozneje se je oblikoval božični čas, osredotočen na skrivnost učlovečenja, rojstva in Kristusovega razodetja svetu. V liturgično leto so vključeni tudi prazniki Device Marije ter godovi mučencev in drugih svetnikov.

Liturgično leto tako vernike vodi od pričakovanja Odrešenika prek velikonočne skrivnosti do upanja na prihodnjo slavo in jim omogoča vedno globlje sodelovanje pri Kristusovi skrivnosti. Leon XIV. je zato sklenil, da je liturgično leto »navdihujoče načelo in temeljni okvir vsakega pastoralnega delovanja«.

Papež moli za žrtve potresa v Kolumbiji

Ob današnji avdienci je bila v ospredju tudi papeževa bližina prebivalcem Kolumbije, ki jo je 10. avgusta prizadel močan potres. V telegramu predsedniku Kolumbijske škofovske konference, nadškofu Franciscu Javierju Múneri Correi, je Leon XIV. izrazil globoko žalost zaradi tragedije. Papež moli za večni pokoj umrlih, hitro okrevanje poškodovanih ter izreka sožalje družinam, ki so izgubile svoje bližnje. Zahvalil se je tudi reševalcem in vsem, ki požrtvovalno sodelujejo pri iskanju pogrešanih ter zagotavljanju pomoči prizadetemu prebivalstvu.

Sveti oče je ob priprošnji Device Marije prosil, naj Gospod kolumbijskemu ljudstvu podeli duhovno moč in krščansko upanje, ter vsem prizadetim podelil apostolski blagoslov.

Sveti oče je sicer prek Dikasterija za služenje dobrodelnosti namenil 100 tisoč evrov nujne pomoči prizadetim območjem

Pomoč je namenjena Nacionalnemu tajništvu za socialno pastoralo – Karitas Kolumbija, ki v okviru Kolumbijske škofovske konference usklajuje zbiranje in razdeljevanje pomoči prizadetim škofijam. Gre za prvo donacijo, namenjeno najnujnejšim potrebam. Iz Vatikana so napovedali, da bodo sledile dodatne oblike konkretne pomoči, ko bodo krajevne cerkvene ustanove natančneje opredelile potrebe na terenu.

Prefekt Dikasterija za služenje dobrodelnosti, nadškof Luis Marín de San Martín, je od prvih ur po katastrofi v stiku s predsednikom Kolumbijske škofovske konference in nadškofom Cartagene Franciscom Javierjem Múnero Correo ter z apostolsko nunciaturo. Pripravljajo tudi poročilo o najnujnejših potrebah prebivalstva, na podlagi katerega bo mogoče usmeriti nadaljnjo pomoč.
»To je Cerkev kot Božja družina, Cerkev, ki je pozorna na trpljenje in potrebe ter odgovarja z bratstvom in učinkovitostjo,« je poudaril nadškof Marín de San Martín.

Podobno je papež Leon XIV. ukrepal že po junijskem potresu v Venezueli, ko je prek Apostolske elemozinerije prav tako namenil 100 tisoč evrov prve pomoči prizadetemu prebivalstvu.