Kaj nam v poslanicah zapišejo slovenski škofje?

Novice | 19.04.2025, 15:00 Tanja Dominko

Pred praznikom velike noči so tudi letos nekateri škofje vernikom namenili posebne velikonočne poslanice.

Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore se je v velikonočni poslanici spomnil vseh ljudi, ki dneve in noči preživljajo po kleteh in po zakloniščih, ker jih je strah bomb, ki padajo z neba, ker jih je strah izstrelkov, ki rušijo in ubijajo. O poti v Emavs pa je dejal, da to ni bilo potovanje, pač pa beg. Beg pred nevarnostjo, beg pred razočaranjem, beg od življenja brez prihodnosti.
»Reke ljudi tečejo po poteh in brezpotjih sveta, ker bežijo. Bežijo pred nasiljem, pred vojno, pred lakoto, bežijo pred revščino in pred obupom. Tudi na tem begu so izkoriščani, preganjani, prezirani, deležni pa so tudi sočutja in usmiljenja. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki jim spregovorijo spoštljivo besedo, ljudi, ki ostanejo z njimi, ki hodijo z njimi, ki jih povabijo k svoji mizi.«
Spomnil je tudi na solze mater, žena in otrok, ki jočejo ob grobovih in o tem prosil Jezusa, da tudi za letošnjo veliko noč pride v njihova srca in v srca vseh, ki bežijo, da se tiho dotakne »vseh objokanih lic, da bodo ob nežnem dotiku deležni tolažbe in upanja. Gospod Jezus, pridi s svojim sporočilom vstajenja v naš svet, stopi v naša življenja, da bomo polni upanja deležni tvoje obljube odrešenja.«

Mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl se je naslonil na srečanje apostola Janeza s praznim grobom. »Njegov notranji, duhovni pogled pa je bil ob tem prevzet od spoznanja, da je Jezus zares vstal od mrtvih in da se je v polnosti uresničila Jezusova večkratna napoved vstajenja. Videl je več kot Peter, ker je Gospoda ljubil. »Prav ljubezen, s katero je v preizkušnji ostal zvest Kristusu, mu je omogočila, da je mogel videti več.«
Gospodovo vstajenje od mrtvih ni samo dar Očeta Sinu, ampak »njegova zmaga prinaša upanje vsem, saj nam govori, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede. Praznovanje velikonočne skrivnosti v tem jubilejnem svetem letu želi poglobiti našo vero, da je »Sin človekov moral biti izročen v roke grešnikov, moral je biti križan in tretji dan vstati«.
Vsak od nas je povabljen, pravi nadškof Cvikl, »da se kot apostol Janez v teh velikonočnih praznikih ustavi ob Jezusovem praznem grobu, vstopi vanj ter vidi in veruje.«

Koprski škof in upravitelj murskosoboške škofije Peter Štumpf je v poslanici ob veliki noči poudaril, da »moči življenja ni mogoče zakleniti v grobu, ne more ostati v hladu zime. Življenje je neuničljivo. Njegov začetek je v davnini stvarjenja, njegova obnovitev pa v praznem grobu.« Škof Štumpf nas spodbudi, da naj veselo novico širimo naprej. »Ne moremo biti tiho. Moramo govoriti naprej. Naj vsi vedo, da smo na veliko noč postali večno živi. Vstali Gospod je v nas posejal svojo nesmrtnost. To je storil zastonj; preprosto zato, ker nas ima rad.«

Celjski škof Maksimilijan Matjaž se je v poslanici navezal na sveto leto in dejal, da se je naše upanje rodilo na velikonočno jutro, ko je moč življenja in vere premagala smrt. »Tudi nam podarja svojega oživljajočega Duha. Brez njega bi bili naši velikonočni prazniki le lep obred ali spomin na otroške dni in lepo pripravljeno mizo z velikonočnimi jedili. A naša velikonočna vera je vera v resnično moč novega življenja, ki ga podarja Vstali Kristus.«

Naše upanje ni prazen optimizem, poudarja škof Matjaž, ampak zaupanje v zvestobo Gospodarja življenja, ki lahko podari smisel in novo življenje.
»Krščanstvo ni vera popolnih, moralno neoporečnih, ampak tistih, ki na vseh poteh življenja upajo proti upanju. Tega upanja si človek sam ne more dati, kot si tudi vere in ljubezni ne more z lastnimi močmi pridobiti. Vero, upanje in ljubezen lahko namreč samo sprejmemo.« Škof Matjaž je vsem, še posebej tistim, ki ste izgubili upanje, zaželel, da bi se »jih Božja moč dotaknila z ljubeznijo, usmiljenjem in bližino v vaši konkretni situaciji, v kateri trenutno živite. Za Boga življenja so namreč vsi kraji prostor in priložnost za nov začetek.«

In kaj je v velikonočni poslanici zapisal novomeški škof Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference? Spregovoril je o krščanskem upanju v zmago življenja nad smrtjo, ki je tudi središčna tematika jubilejnega svetega leta 2025. »Razglasitev Gospodovega vstajenja razsvetljuje temna področja sveta, v katerem živimo. Brez Gospodovega vstajenja za človeka ni izhoda. Če ni velikonočnega jutra, je človekovo upanje brez temelja za resnično življenje in je zgolj iluzija. ... Življenje ima smisel. Čas, ki nam je dan na voljo, lahko sooblikujemo in s tem sodelujemo pri stvarjenskem Božjem načrtu. To je razlog za veselje in krepitev krščanskega upanja, ki temelji na velikonočni skrivnosti in Božji obljubi.« Kristusovo vstajenje je naše upanje, poudarja škof Saje in nas spodbuja, naj to sporočilo oznanjujemo vsem ljudem, tudi trpečim bratom in sestram, preganjanim in tistim na obrobju, ki morda v življenju ne vidijo smisla. »Bodimo gradniki miru v svojem okolju in prinašalci upanja vsem.«

Škofje vsem voščijo vesele in blagoslovljene praznike.