Nadškof Cvikl | (foto: Domen Premozer)
Spomnili so se 220-letnice rojstva duhovnika Marka Glaserja
Novice Alen Salihović
Nedavno je mariborski nadškof in metropolit v Marijinem svetišču na Gorci pri Malečniku daroval sveto mašo ob 220. obletnici rojstva duhovnika, pesnika in narodnega buditelja Marka Glaserja.
Kruh življenja presega materialno
Nadškof Cvikl je zbrano občestvo nagovoril ob evangeljskem odlomku po Evangelij po Janezu, ki govori o kruhu življenja. Izpostavil je človekovo nenehno nezadovoljstvo – pogosto hrepenimo po preteklosti ali prihodnosti, medtem ko spregledamo Božjo navzočnost v sedanjosti. Podobno so ravnali tudi ljudje v evangeliju, ki so od Jezusa zahtevali nova znamenja, čeprav so jih že videli.
Poudaril je, da ljudje v Jezusovih dejanjih niso prepoznali Božje dobrote. Ko so govorili o mani kot »kruhu iz nebes«, so mislili le na telesno hrano. Toda mana je bila znamenje Božje previdnosti, medtem ko Jezus razodeva resnični kruh iz nebes – samega sebe, Božjega Sina.
Vera kot odgovor na Božjo bližino
Ta resnica po nadškofovih besedah zahteva vero, saj Jezus ne deluje po človeških pričakovanjih. Tudi danes lahko ostajamo ujeti v materialno razsežnost in spregledamo Vstalega Gospoda, ki je navzoč v Božji besedi in zakramentih, zlasti v evharistiji.
Kot zgled takšne vere je izpostavil sveti Štefan, prvega mučenca, ki je bil napolnjen s Svetim Duhom. Njegova notranja povezanost z Bogom mu je dajala pogum in mir, da je tudi v smrti uzrl odprta nebesa.
Marko Glaser – duhovnik celostnega pogleda na človeka
V nadaljevanju je nadškof predstavil življenje duhovnika Marka Glaserja, rojenega leta 1806. Po študiju v Gradcu je bil posvečen v duhovnika leta 1829, največji del svojega poslanstva pa je kot župnik opravljal v Malečniku, kjer je deloval kar 46 let.
Glaser je človeka razumel celostno – kot telesno in duhovno bitje. Bil je izjemen vzgojitelj: zbiral je otroke, jih poučeval, ustanovil dekliško šolo in spodbujal starše k izobraževanju. Kmete je usmerjal v sadjarstvo ter organiziral izobraževanja, s čimer je pomembno prispeval tudi k razvoju lokalnega okolja.
Sodelavec Slomška in graditelj slovenske identitete
Posebno mesto ima njegovo sodelovanje z Antonom Martinom Slomškom, saj je pomembno prispeval k prenosu škofijskega sedeža v Maribor. Slomšek ga je zaradi njegovih zaslug predlagal za častnega kanonika in ga imenoval tudi za sodnika cerkvenega sodišča.
Glaserjevo delo je presegalo cerkvene okvire – vplival je na ohranitev slovenskega značaja Maribora ter razvoj izobraževalnih ustanov, ki danes mesto uvrščajo med pomembna univerzitetna središča.
Navdih za današnji čas
Nadškof je poudaril, da sveta maša ni le spomin, temveč zahvala za Glaserjevo preroško poslanstvo, katerega sadovi živijo še danes. Vernike je povabil, naj tudi sami postanejo odprti za delovanje Svetega Duha.
Marko Glaser, velik Marijin častilec, ostaja navdih s svojo delavnostjo in celostnim pristopom k življenju. V času hitrega tempa nas njegov zgled vabi, da znova odkrijemo bistvo – prepoznati Vstalega Gospoda med nami in živeti iz vere, ki človeka notranje preobraža.
