S poslušalci v hvaležen spomin na dr. Jožeta Ramovša

Svetovalnica 07. 08. 2026, 11:29 Nataša Ličen

Izjemoma smo v času jutranjih svetovalnih oddaj v prvem avgustovskem petku, po tednu dni od slovesa dr. Jožeta Ramovša, skoraj uro radijskega časa posvetili spominu na njegovo izjemno osebnost in delo. Bil je tudi dolgoletni zunanji sodelavec Radia Ognjišče. O spominih iz sodelovanj in srečevanj z dr. Ramovšem so pripovedovali tudi poslušalke in poslušalec. Dr. Jože Ramovš je spodbujal k dialogu in sožitju v našem narodu ter med ljudmi širše. V studiu se nam je pridružil tudi mag. Martin Lisec, ki je z njim redno sodeloval, bil tudi njegov učenec in prijatelj.

Poslušalke in poslušalec so pripovedovali o osebnih srečevanjih z njim, tako na primer v pevskem zboru na koru ene od domačih cerkva njemu ljube Dolenjske, do sodelovanj na izobraževalnih delavnicah, v programih za dolgotrajno oskrbo, usposabljanje prostovoljcev ali družinskih oskrbovancev. Med spomini na dr. Jožeta Ramovša, antropologa, socialnega delavca, gerontologa, teologa in enega najpomembnejših slovenskih strokovnjakov za medgeneracijsko sožitje, predvsem pa človeka širokega, razumevajočega srca, posebej izpostavimo tudi klic poslušalke, ki je dejala, da ji je spodbudna misel dr. Ramovša pred dvajsetimi leti rešila življenje.

Obujali smo spomine na njegovo življenjsko delo: razvoj programov za kakovostno staranje, prostovoljstvo in povezovanje generacij ter ustanovitev Inštituta Antona Trstenjaka skupaj z ženo Ksenijo. Izpostavili smo njegovo navezanost na logoterapijo Viktorja Frankla in prepričanje, da človek tudi v trpljenju lahko najde smisel. Se spomnili na njegove pogosto ponovljene misli, med katerimi so recimo:

Življenje je sveto in dragoceno.
Brez smisla človek postane nesrečen.
Za dobro sožitje je pomembno iskati dobro v ljudeh.
Sreča se v starosti lahko povečuje, če človek neguje hvaležnost in dobre odnose.
Za preživetje nujno potrebujemo drug drugega.
Praznovanje povezuje hvaležnost za preteklost, veselje sedanjosti in odgovornost do prihodnosti.

Njegovi dolgoletni sodelavci ga opisujejo kot izjemnega sogovornika, enciklopedično razgledanega človeka in varuha medgeneracijskega sožitja.
Le peščica njegovih tehtnih misli, povzetih iz njegovih radijskih nastopov:

O smislu življenja
»Če v življenju ne najdemo smisla, bomo slej ali prej nesrečni.« Poudarjal je, da človek ne more živeti samo od udobja ali uspeha – potrebuje občutek, da ima njegovo življenje pomen. Smisel ni nekaj izjemnega ali oddaljenega, ampak ga je treba odkrivati v vsakdanjih nalogah, odnosih in tudi v trpljenju." To misel je razvijal ob logoterapiji Viktorja Frankla.

O sreči
»Če smo pozorni na dobro, se s starostjo sreča veča.« Raziskave kažejo, da je kakovost življenja v starosti lahko celo višja kot v mladosti, če človek goji hvaležnost in dobre odnose. Sreča ni bežen občutek, ampak sad zorenja človeka in njegove sposobnosti, da vidi dobro tudi sredi težav."

O družini in medgeneracijskem sožitju
»Družina je najbolj osnovna človeška skupina, kar jih je kdaj bilo in jih kdaj bo.« Družino je razumel kot prostor, kjer se človek nauči živeti z drugimi. Glavni kroglični ležaj razvoja družbe je družina.« S slikovito primerjavo je poudaril, da brez zdravih družin tudi družba dolgoročno ne more napredovati. Rad je poudarjal, da imajo starejši bogastvo življenjskih izkušenj, ki jih lahko podarijo mlajšim, mladi pa prinašajo razvoj in ustvarjalnost. Pravo sožitje nastane, ko se ti dve moči dopolnjujeta."

O odnosih
»Sožitje je kot gugalnica.« Tako kot se gugalnica premika le, če sodelujeta oba, tudi dober odnos zahteva vzajemnost, poslušanje in pripravljenost dati ter sprejeti.
Med epidemijo je posebej poudaril: »Za preživetje nujno potrebujemo drug drugega.« To je videl kot eno najpomembnejših življenjskih spoznanj tistega časa.

O ravnovesju
»Napetost med stalnostjo in dinamiko spreminjanja je verjetno v življenju najtežja.« Človek mora biti po njegovem hkrati zakoreninjen v vrednotah in odprt za razvoj.
Pogosto je opozarjal, da znanje brez osebnega zgleda nima prave teže. Zato njegova ostra misel: »Če sam ne znam, bom pa druge učil. To ne gre.«

O praznovanju
»Praznovanje je uravnovešena tehtnica med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.« Praznik je razumel kot čas hvaležnosti za dobro, poštenega pogleda na napake in pogumnega koraka naprej. Ne živimo od odgovorov, ampak od poti – življenje je nenehno iskanje in rast."

Te misli dobro odražajo jedro njegovega dela: iskanje smisla, kakovostne odnose, medgeneracijsko povezanost, hvaležnost in odgovorno življenje. Vabljeni k poslušanju oddaj Za sožitje, ki so hranjene v avdio arhivu na spletu Radia Ognjišče.