Škof Janez Kozinc | (foto: Zvonka in Andraž Poje)
Škof Kozinc: Glavni izziv je obnoviti osebno vero v Gospoda
Utrip Cerkve v Sloveniji Petra Stopar
Ob letošnji 20-letnici Škofije Murska Sobota je murskosoboški škof Janez Kozinc spregovoril o pomenu jubileja, izzivih sodobne evangelizacije in sporočilnosti zgleda blaženega Antona Martina Slomška za današnji čas. Ob tem je poudaril, da je ustanovitev škofije vernikom omogočila tesnejšo povezanost s škofom in cerkvenim občestvom, preizkušnje pa vidi predvsem kot priložnost za nove korake v oznanjevanju evangelija.
Po besedah škofa Kozinca je ustanovitev Škofije Murska Sobota pred dvajsetimi leti pomembno vplivala na življenje vernikov v Prekmurju in Prlekiji. Pred tem so bila škofijska središča oddaljena, škof pa je vernike lahko obiskoval le redko. Danes je navzoč veliko bližje ljudem, deli njihove stiske in radosti ter jih spremlja na poti vere. Po njegovem mnenju je prav ta bližina eden najpomembnejših sadov ustanovitve škofije.
»Jezus kliče in ljubi« kot rdeča nit jubilejnega leta
Jubilejno leto v škofiji poteka pod geslom »Jezus kliče in ljubi«. Škof je pojasnil, da so želeli s tem preprostim in razumljivim sporočilom nagovoriti tako aktivne vernike kot tudi tiste, ki so od Cerkve bolj oddaljeni.
V jubilejno praznovanje so vključili misijonske vikende, izmenjavo duhovnikov med župnijami, srečanja z mladimi ter osrednje praznovanje maja, ki je združilo različne generacije. Novembra bo sledil še simpozij z akademijo, na katerem bodo ovrednotili prehojeno pot in razmišljali o prihodnosti škofije.
Cerkev ni tovarna, uspeha ne merimo s številkami
Na vprašanje o izzivih današnjega časa je opozoril, da statistični podatki marsikje niso spodbudni, vendar Cerkev po njegovih besedah ni podjetje, ki bi uspeh merilo zgolj s številkami. Ključno vprašanje je, kako ljudem danes predstaviti evangelij tako, da bodo v njem prepoznali odgovor na svoja hrepenenja. Ob tem je poudaril pomen sprejemajočih občestev in osebnega pričevanja vere.
Po mnenju škofa današnji čas od duhovnikov in drugih oznanjevalcev zahteva novo gorečnost. Projekti in dejavnosti sami po sebi niso dovolj, če niso prežeti z osebnim odnosom do Kristusa. »Glavni izziv je obnoviti osebno vero in osebno gorečnost za Gospoda,« je poudaril ter dodal, da mora biti vsakršno pastoralno delo najprej sad živega odnosa z Bogom.
Preizkušnje kot priložnost za novo rast
Čeprav se marsikje število aktivnih vernikov zmanjšuje, škof Kozinc v tem vidi tudi priložnost. Prepričan je, da Bog prav v trenutkih izzivov odpira nova vrata in kaže nove poti. Po njegovih besedah ravno preizkušnje človeka prebudijo iz ustaljenosti ter ga spodbudijo k ustvarjalnosti in iskanju novih načinov oznanjevanja. Ob tem je posebej izpostavil bogato versko izročilo Pomurja, ki ostaja trdna podlaga za prihodnost.
Izzivi nas zbudijo in so v tem smislu velika priložnost za nekaj novega.
Slomškov zgled velja tudi danes
Ob Slomškovi nedelji je škof spregovoril tudi o pomenu blaženega Antona Martina Slomška za današnji čas. Meni, da ga različni ljudje vidijo skozi različne vidike njegovega delovanja: zgodovinarji kot narodnega buditelja, jezikoslovci kot varuha slovenskega jezika, verniki pa kot zgled svetosti. Sam pri Slomšku najbolj občuduje njegovo globoko ljubezen do Boga in predanost skrivnosti križa ter evharistije.
Po škofovih besedah Slomšek ni bil le izobraževalec, ampak predvsem celosten vzgojitelj. To, kar je učil, je tudi živel. Posebno skrb je posvečal vzgoji novih generacij duhovnikov in bogoslovcev ter se zavedal, kako pomembna je kakovostna formacija. Kot eno od njegovih aktualnih spodbud je škof izpostavil tudi skrb za lep slovenski jezik, ki je tesno povezan z verskim in kulturnim izročilom slovenskega naroda.
Osebni priprošnjik
V zaključku pogovora je škof Kozinc razkril tudi svojo osebno povezanost z blaženim Slomškom. Posebej blizu mu je postal v času, ko je v Šmarju spremljal bodoče bogoslovce. Ob odgovornosti te naloge se je pogosto zavedal lastne nemoči, zato se je redno priporočal Slomškovi priprošnji.
V teh letih je večkrat obiskal Slomškov rojstni kraj in njegov grob v Mariboru. Opisuje ga kot vzgojitelja, ki ni nikoli obupal nad ljudmi, znal je biti hkrati sočuten, spodbuden in odločen. »Bil mi je en tak priprošnjik, h kateremu sem se redno zatekal,« je povedal ter dodal, da ga Slomškov zgled vztrajnosti in predanosti še danes spremlja pri njegovem škofovskem poslanstvu.
