Globine: Skrivnosti Levitika – knjige obredov in svetosti #video

Globine 12. 05. 2026, 19:55 Blaž Lesnik

V ciklu oddaj Globine, ki nosi naslov Korenine vere, letos raziskujemo enega najvplivnejših besedil človeške civilizacije – Staro zavezo. Pod vodstvom biblicista in škofa dr. Jurija Bizjaka odkrivamo, kako ta starodavna besedila še danes razkrivajo resnice o našem bivanju in odnosu med Bogom in človekom.

Nocojšnja oddaja nas je vodila v Levitikus (Tretjo Mojzesovo knjigo). Čeprav velja za najkrajšo in morda najtežje berljivo knjigo Pentatevha, škof Bizjak poudarja, da je izjemno dragocena.

V oddaji smo odkrivali:

• Vzgojo skozi obrede: Zakaj so Judje svoje otroke v Sveto pismo uvajali prav s to knjigo? Odgovor se skriva v oprijemljivosti obredov, ki so najboljša šola za notranji duhovni svet.
• Božjo bližino: Bog v Levitiku ne govori več z gore Sinaj, temveč iz shodnega šotora, kar simbolizira njegovo željo po bivanju sredi ljudstva.
• Pomen daritev: Te niso potrebne Bogu, temveč človeku, da z njimi prizna svojo odvisnost od Stvarnika in ohranja pravilno držo.
• Vrhunec postave: Spoznali bomo, da se prav sredi te knjige nahaja osrednja zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«.
• Sveti čas in socialna pravičnost: Pravila o soboti, spravnem dnevu (Jom Kipur) in svetih letih niso le verski predpisi, temveč recept za notranji mir, varovanje okolja in preprečevanje trajne zadolženosti.

Od začetkov stvarjenja do poti v svobodo

Pot smo začeli s splošnim uvodom v Staro zavezo , nato pa skozi Genezo (Prvo Mojzesovo knjigo) spoznavali začetke sveta in očakov. Nadaljevali smo z Eksodusom (Drugo Mojzesovo knjigo), kjer smo spremljali izhod izvoljenega ljudstva iz egiptovske sužnosti in prejemanje zapovedi na gori Sinaj.

Živo srečanje v Strunjanu

Aprilska oddaja je bila posebno doživetje, saj je potekala v živo iz Strunjana. Škof Bizjak je odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev, ki so se dotikala globokih bivanjskih in teoloških tem: O Božjem delovanju in kazni (poslušalko je zanimalo, ali Bog pri kaznovanju zaradi neizpolnjevanja zapovedi deluje posredno ali neposredno.

Svoje vprašanje je ponazorila s primerom naravnih zakonov – če travo polijemo z oljem, se posuši, podobno pa se ob slabih ravnanjih poslabšajo odnosi, kar vodi v zločine in vojne).

Drugo vprašanje se je nanašalo na usodo skrinje stare zaveze – kaj se je z njo zgodilo in kje se nahaja danes.  Zgodovina judovskega naroda – sledilo je vprašanje o obstoju laične oziroma znanstvene zgodovine Judov poleg svetopisemske. Poslušalce je zanimalo tudi, kdo in kdaj je začel pisati Sveto pismo stare zaveze.

Vprašanje faraona in svobodne volje: zakaj je Bog faraonu zakrknil srce in ali je imel ta sploh svobodno voljo, da bi se odločil drugače? Preganjanje Judov in njihova izvoljenost: Poslušalka je vprašala, zakaj so bili Judje skozi celotno zgodovino povsod preganjani in krivi za vse težave.

Naslednjo poslušalko pa je zanimalo, ali je njihovo nenehno zapletanje v vojne posledica tega, da se imajo za »nekaj več«. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali so judovske tradicije in njihova odločnost posledica Božjega poslanstva. Življenje v vesolju: Poslušalec je ob fotografiji zemlje iz sonde Voyager vprašal, ali je Bog ustvaril bitje, ki se ga zaveda, le na tej »eni pikici« v vesolju ali pa morda obstaja življenje še kje drugje.

Ostala vprašanja so se nanašala še na pomen strahu pred Bogom: kaj pomeni bogoboječnost – ali gre za strah pred Bogom ali za odnos zaupanja in poslušnosti?;  Izraelovi rodovi: Zanimalo jih je, ali sta se od 12 rodov ohranila le Judov rod in del Benjaminovega. Zavrnitev Jezusa: Zadnja poslušalka je vprašala, ali so Judje v zgodovini trpeli zato, ker so zavrgli Jezusa in ga niso priznali za odrešenika.