Varuhinja o pokopu žrtev: V ospredju naj bo človekovo dostojanstvo

Slovenija 29. 10. 2026, 13:37 | Petra Stopar

Vprašanje dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja presega spor o pristojnostih med državo in Mestno občino Ljubljana, opozarja varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Ustavnemu sodišču je posredovala neodvisno intervencijo, v kateri poudarja pomen človekovega dostojanstva in pravic svojcev, ki na dostojen pokop svojih bližnjih čakajo že več kot osem desetletij.

Mestna občina Ljubljana je pred približno mesecem in pol vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter predlagala zadržanje njenega izvajanja. Po mnenju občine je ureditev, ki določa prenos in pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč na ljubljanskih Žalah, v neskladju z več členi ustave in mednarodnimi akti.

Na občini so ob vložitvi zahteve med drugim opozorili, da jih zakon izključuje iz odločanja o trajni uporabi pokopališča Žale in jim onemogoča učinkovito izvrševanje izvirnih občinskih pristojnosti.

Varuhinja: V središču morajo biti žrtve in njihovi svojci

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je v ponedeljek ustavnemu sodišču posredovala neodvisno intervencijo na podlagi 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic.

Opozorila je, da vprašanja dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja ni mogoče obravnavati zgolj kot pravnega spora med državo in lokalno skupnostjo.

V središču tega vprašanja so namreč ljudje, katerih usoda, identiteta ali kraj pokopa po več kot osemdesetih letih še vedno niso dokončno razjasnjeni, ter njihovi svojci, ki čakajo na odgovore o usodi svojih bližnjih.

Posebej je opozorila na časovno razsežnost problema. Številni svojci so že v visoki starosti, zato bi nadaljnje odlašanje lahko pomenilo, da dokončnega pokopa svojih bližnjih ne bodo dočakali. Takšnih posledic po oceni varuhinje ne bi bilo mogoče odpraviti niti s poznejšo ugodno sodno odločitvijo.

Varuhinja ob tem poudarja, da s svojim mnenjem ne izraža podpore nobeni od strani v ustavnosodnem postopku.

Po njeni oceni ima lahko skupni kraj pokopa žrtev iz prikritih grobišč poseben nacionalni pomen, ki presega običajno izvajanje lokalne pokopališke dejavnosti. Hkrati pa mora zakonodaja jasno razmejiti odgovornosti države in lokalne skupnosti, zagotoviti ustrezno sodelovanje obeh ter spoštovati načelo sorazmernosti.

Sušnik: Gre za vprašanje odnosa družbe do svoje preteklosti

Na intervencijo varuhinje se je odzval tudi član društva Nova slovenska zaveza Peter Sušnik. Prepričan je, da spor z ljubljansko občino presega zgolj pravna vprašanja.

»Gre za spor v zvezi z vlogo glavnega mesta kot tistega, ki naj bo na simbolni ravni enotno pokopališče za vse pomembne žrtve Slovenije v preteklosti,« je pojasnil.

Spomnil je, da so na ljubljanskih Žalah že pokopani borci narodnoosvobodilnega boja, vojaki prve svetovne vojne, žrtve druge svetovne vojne in žrtve nesreče na Korziki. Tam so tudi grobovi žrtev slovenske osamosvojitvene vojne in spomenik v njihov spomin.

»To je jedro celotne države, celotnega naroda, ki se spominja ključnih dogodkov v preteklosti, povezanih s smrtjo,« je poudaril.

Zato meni, da je varuhinja pravilno opozorila ustavno sodišče na širši pomen vprašanja pokopa žrtev. Po njegovem prepričanju ne gre le za pravne vidike, temveč predvsem za moralni odnos slovenske družbe do svoje preteklosti.

Identifikacija žrtev že poteka, odprto ostaja vprašanje pokopa

Sušnik je ob tem spomnil, da je novela zakona že prinesla več pomembnih sprememb. Med drugim je uredila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, postopke ugotavljanja identitete ekshumiranih pokojnikov ter izdajanje potrdil o smrti in vpisovanje v ustrezne registre za žrtve, ki teh dokumentov doslej niso imele.

Po njegovih besedah postopki že potekajo na pristojnih ministrstvih in upravnih enotah, eno ključnih odprtih vprašanj pa ostaja dokončni pokop žrtev. »Država pri tem ne more ukrepati enostransko proti volji upravljavca pokopališča, zato pričakujemo hitro odločitev ustavnega sodišča,« je dejal Sušnik.

Nova slovenska zaveza vabi na srečanja o novostih zakona

V Novi slovenski zavezi v teh dneh pripravljajo srečanja in omizja, na katerih javnost seznanjajo z novostmi zakona. Posebno pozornost namenjajo postopku oddaje referenčnih vzorcev za identifikacijo žrtev, ki lahko pomaga pri razjasnitvi usode pokojnih in njihovih družin.