Mikrofon v državnem zboru | (foto: Rok Mihevc)
Desnosredinska vlada vse bolj verjetna
Slovenija Andrej Šinko
Prizadevanja za sestavo nove vlade se nadaljujejo. Glede na izid glasovanja za predsednika državnega zbora in nekatere izjave poslancev ter predsednikov strank se nakazuje desno-sredinska koalicija pod vodstvom SDS. Demokrati so danes sporočili, da dokončno zaključujejo pogajanja s Svobodo. Omenjeni stranki med drugim očitajo, da je z načrtovanimi pogovori s člani in poslanci Demokratov, te poskušala »prisiliti v koalicijski sporazum«.
Stranke se v teh dneh ukvarjajo z izbiro vodij poslanskih skupin, oblikovati morajo tudi delovna telesa v državnem zboru, že prihodnji teden pa naj bi s predsednico republike Natašo Pirc Musar spregovorili o imenu za mandatarja.
Včeraj je sicer zasedal izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke, ki je vodenje poslanske skupine še enkrat zaupal Jelki Godec. »Vsi pravijo, da je pred nami težek mandat, ampak smo člani Slovenske demokratske stranke in se ne bojimo težkih mandatov in izzivov, ki so pred nami.« Prvak SDS Janez Janša o sestavljanju koalicije ni želel govoriti, prav tako ne Godčeva. »Najprej moramo sestaviti državni zbor, delovna telesa, vse to, da se umiri. Ne bomo se pogovarjali o vladi ali o kakšen koli sestavi.«
Na drugi strani sta poslanec Žan Mahnič in nekdanji mariborski župan Franc Kangler ocenila, da je četrta Janševa vlada zelo blizu oziroma da dobro kaže pogovorom. Neuradno naj bi že govorili vsebini, pa tudi resorjih. Desno-sredinska vlada naj bi tako po poročanju časnika Delo imela 16 resorjev, SDS bi jih pripadlo 8, NSi 5, Demokratom pa 3.
Možnosti za levo sredinsko koalicijo praktično ni
Na drugi strani so se še včeraj pogovore trudili voditi tudi v Gibanju Svoboda, tarča pa so bili Demokrati. »Sprejeli smo sklep, da še naprej pooblaščamo vodstvo stranke, da nadaljuje z vsebinskimi konkretnimi pogajanji,« je po včerajšnjem izvršnem odboru stranke dejal njen generalni sekretar Matej Grah. Medtem, ko se zdi, da so se v SD in Levici že pred dnevi sprijaznili, da levi sredini vlade ne bo uspelo sestaviti.
Poslanec Demokratov Franc Križan je še v včerajšnji oddaji Tarča na Televiziji Slovenija pojasnil, da so od Svobode prejeli osnutek programskega predloga o sodelovanju, ki pa je bil bistveno premalo konkretiziran. Danes pa je sledilo še sporočilo prvaka Demokratov Anžeta Logorja prek socialnih omrežij, da pogovore s Svobodo dokočno zaključujejo. »Delovanje stranke Svoboda v zadnjih dneh je šlo čez meje normalnega političnega dialoga. Člane in poslance stranke Demokrati se skuša prisiliti v koalicijski sporazum,« je sporočil Logar.
Peterle si zaradi negotovih časov želi hitrega oblikovanja koalicije
Tudi glede na podporo strank za izvolitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča, ki je bil izvoljen z 48 glasovi poslancev SDS, NSi, Demokratov in Resnice, pa kaže na precejšno verjetnost prvega scenarija. »Izvolitev predsednika državnega zbora je dala jasno indikacijo, v katero smer bi bila nova vlada najbolj pričakovana, in jaz upam, da bo končni rezultat vendarle vlada desne sredine,« je v pogovoru za naš radio dejal predsednik prve vlade Lojze Peterle. Ob tem pa dodal, da so omenjene stranke poudarile programsko sorodne točke.
Glede Gibanja Svoboda je dejal, da je težko verjeti, da bi tisti, ki je štiri leta višal davke in ni bil uspešen pri čakalnih vrstah in še kaj drugega, da bi pa v drugem mandatu zastopal drugačno politiko. Zato je izrazil upanje, da pogovori v teh dneh izčistijo situacijo.
Peterle je opozoril še, da z oblikovanjem vlade ni za odlašati, saj je dogajanje v svetu precej razburkano. »Iskanje novega mandatarja in nove vlade se dogaja v politično izjemno občutljivem času, v katerem bi bilo dobro, da bi polno operativno in učinkovito vlado dobili čim prej.«
