Starejši | (foto: Christian Langballe / Unsplash)
Kako zakon o dolgotrajni oskrbi spremljajo na terenu?
Slovenija Urh Sušnik
Interventni zakon o dolgotrajni oskrbi je že v postopku javne razprave, preden ga bodo vložili v državni zbor. V njem so v ospredju štiri najbolj pereče teme in bo veljal do konca leta 2027. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je zagotovila, da mu bodo sledile velike sistemske spremembe, da bo sistem lahko deloval v polnem obsegu.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga sprejela vlada pod vodstvom Roberta Goloba naj bi deloval od leta 2025, a se izvajalci na terenu že od samih začetkov spopadajo z vrsto operativnih težav. Zaradi slednjih je resorno ministrstvo pripravilo intervetni zakon s katerim bodo poskušali zakrpati najbolj kritične vrzeli v delovanju sistema.
Skupaj s pristojnimi institucijami so v zakon že vpletli štiri ključna področja. Gre za izenačitev cen oskrbovancem, ki še niso prejeli odločb po novem zakonu. Po nekaterih izračunih bi se lahko položnica posameznikom znižala od 300 pa celo do 1000 evrov, prav tako zakon predvideva uvedbo 300 evrov dodatka k plačam zaposlenih v neposredni oskrbi. Poleg tega prinaša razbremenitev centrov za socialno delo in začasno odpravo sistema minutnega obračunavanja storitev, ki se je v praksi izkazal za preveč zapletenega in birokratsko obremenjujočega.
V pogovoru za naš radio je direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič opozoril, da je pomanjkanje osebja osrednja grožnja stabilnosti celotnega sistema. Zanašanje na tujo delovno silo po njegovem mnenju ne more predstavljati dolgoročne rešitve, zato podpira ukrepe za spodbujanje domačega kadra. "Ohranitev sistema dolgotrajne oskrbe je brez sleherne dileme ključno povezana z zagotavljanjem kadra. Ta dodatek je zelo pomembna stimulacija za zaposlene, da jim dokažemo, da začenjamo spoštovati njihovo delo, saj se za zelo zahtevna opravila v domu ne prijavlja skoraj nihče več," poudarja sogovornik.
Sogovornik ob tem dodaja, da je takšna spodbuda za vse profile zaposlenih nujna, če želimo v Sloveniji ohraniti kakovostno in stabilno oskrbo za starejše ter preprečiti nadaljnje odhajanje delavcev.
