Dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič | (foto: ARO)
Spoštovanje do mrtvih ne bi smelo biti politično vprašanje
Spoznanje več Petra Stopar
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch in zgodovinar dr. Renato Podbersič spregovorila o letošnji spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu, pomenu dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev ter o zakonu, ki predvideva pokop posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč na ljubljanskih Žalah. Sogovorniki so poudarili, da vprašanje spoštljivega odnosa do mrtvih presega politične delitve in sodi med temeljna civilizacijska vprašanja vsake demokratične družbe.
Posmrtni ostanki še vedno čakajo na dostojen pokop
Dr. Podbersič je spomnil na izkopavanja pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu, kjer so našli posmrtne ostanke 3450 žrtev povojnih pobojev. Po njegovih besedah so bili ti ostanki po izkopu več let brez ustrezne rešitve, zato je nedavno sprejetje novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pomemben korak k njihovemu trajnemu in dostojnemu pokopu.
Ob tem je opozoril, da je zgodovinska stroka v zadnjih letih opravila obsežno raziskovalno delo, zato po njegovem mnenju ne gre več za vprašanje ugotavljanja dejstev, temveč predvsem za vprašanje politične volje. Kot zgled je navedel Hrvaško, ki je svoje žrtve prevzela in jih pokopala z državniškimi in pietetnimi častmi.
Sprava, zgodovinski spomin in odgovornost za prihodnost
Sogovornika sta komentirala tudi odzive dela politike in nasprotovanje nekaterih pokopu na Žalah. Dr. Jaklitsch je poudarila, da država ne bi smela biti talec posameznih političnih interesov, saj gre za vprašanje človekovega dostojanstva in spoštovanja do umrlih. Po njenem mnenju je sprejetje zakona znak, da slovenska družba na tem področju vendarle dozoreva.
V nadaljevanju oddaje sta gosta spregovorila tudi o Slovencih po svetu, zlasti o povojnih izseljencih in njihovih potomcih. Ti so v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod ohranili slovenski jezik, kulturo, vero ter močno pripadnost domovini. Jaklitscheva je poudarila, da so mnogi med njimi tudi po več generacijah ostali tesno povezani s Slovenijo, nekateri pa so se v zadnjih desetletjih celo vrnili v domovino.
