Škof Jurij škofu Petru: Sprejemaš škofijo, ki potrebuje nov zagon in kliče po pastirju, 'ki pozna svoje ovce in one poznajo njega'

Pridiga škofa Jurija Bizjaka

Spoštovani gospod apostolski nuncij in bratje v škofovski in duhovniški službi, cenjeni visoki gostje, dragi bratje in sestre, dragi brat Peter, koprski škof. V veliko veselje in čast mi je bilo, da sem danes smel izročiti pastoral svojemu bratu Petru, sedanjemu koprskemu škofu. Prav tako mi je v veliko veselje in čast, da mi je za današnjo umestitveno sveto mašo bila zaupana homilija, ki prvotno pomeni 'zaupljiv in prisrčen nagovor.' Sprejmi torej, dragi brat Peter, moje besede kot izraz moje globoke hvaležnosti za prevzem službe, ki jo danes slovesno nastopaš, in kot izraz mojega voščila za učinkovito in uspešno delo na Gospodovih pašnikih in v vinogradu Gospodovem.

Škofija, ki jo prevzemaš, Ti je znana in domača, saj si jo zlasti kot predsednik odbora za Forum večkrat obiskal in od blizu doživel ter v preteklem letu z njo slavil 1500-letnico prihoda svetega Nazarija. Kakor mnoge druge škofije seveda tudi Škofija Koper doživlja in čuti, prenaša in rešuje težave sodobne družbe in sodobnega sveta. Vsi se namreč še dobro spominjamo, da sem leta 2012 prevzel škofijo, ki je bila vzorno urejena in cvetoča in polna žlahtnih sadov. Mnogi letošnji podatki pa so v primerjavi s takratnimi res skromni in betežni: Ne preostane mi drugega, kakor da rečem: 'Nekoristni hlapci smo, storili smo, kar smo bili dolžni storiti!' (Lk 17,10). Oziroma: 'Nekoristni hlapci smo, ki nismo storili, niti kar smo bili dolžni storiti!'
Ko torej dajem račun o svojem oskrbovanju, se mi dogaja kakor dolžnikom v evangeljski priliki. Ko namreč primerjam podatke iz leta 2012, ko sem škofijo prevzel, in podatke iz leta 2024, ko svojo službo v škofiji končujem, moram tudi sam večkrat brž sesti in zapisati primanjkljaj ne samo petdesetih ali osemdesetih mer, kakor beremo v evangeliju (Lk 16,5-7), ampak pogosto tudi devetdesetih ali stotih mer pridelka. Vendar nam podatki ne jemljejo poguma. Vernih ljudi je namreč veliko več kot nam prikazujejo gole številke. Tisti, ki so izgubili vsako vero, so vsi že pod zemljo, tisti pa, ki še hodimo po tem svetu, smo vsi tako ali drugače verni in se kot takšne moramo jemati in se kot takšni razumeti. Gospodovo pravilo se glasi: 'Kdor ni proti nam, je za nas!' (Mr 9,40).

Dragi brat Peter. Prihajaš iz škofije, ki je vzorno urejena in cvetoča, in sprejemaš škofijo, ki je v zadnjem desetletju v mnogih pogledih, kot rečeno, lezla navzdol. Sprejemaš škofijo, ki potrebuje nov zagon in kliče po pastirju, 'ki pozna svoje ovce in one poznajo njega' (Jn 10,14). Skrajni čas je bil, da je sveti oče našel moža, ki bo tokove škofije obrnil navzgor, da je našel pastirja, ki bo ne samo varoval zdravih in krepkih, ampak bo tudi klical razkropljene in iskal izgubljene, ki bo zdravil bolne in krepil betežne, pastirja, ki bo pripeljal v stajo tudi tiste, ki niso iz tega hleva, da bodo poslušale njegov glas in bo ena čreda, en pastir (Prim. Jn 10,16).
'Odrini na globoko in vrzi mreže na lov!' (Lk 5,4). Na Gospodovo besedo jih vrzi, tudi če te kakšna izkušnja zadržuje, da bi jih vrgel. 'Nebeško kraljestvo je namreč podobno mreži, ki so jo vrgli v morje in je zajela ribe vsake vrste. Ko se je napolnila, so jo potegnili na breg in so sedli ter odbrali dobre v posodo, slabe pa pometali proč' (Mt 13,47-48). Pšenica in ljuljka morata rasti skupaj do žetve! (Mt 13,24-30).

Dragi brat Peter, kličem ti v spomin priliko o služabniku, ki je z eno mino pridobil deset drugih min (Lk 19,16), in ti želim, da bi z vsakim zaupanim ti vernikom pridobil deset drugih vernikov. Tudi tebi naj Gospod povečuje in pomnožuje družine kakor črede, kakor pravi psalmist (Ps 107,41). In če boš kdaj naletel na kakšno oviro, spominjaj se apostolov v današnjem berilu, ki so veliki zbor zapuščali veseli, da so bili vredni trpeti zasramovanje zaradi Jezusovega imena.
Caro fratello Pietro, Vescovo di Capodistria. Ti accoglie generosamente e ti saluta di cuore anche la Comunità Italiana. Il tuo trono sia come il trono del re Davide che il Signore lo ha reso stabile per sempre (2 Sam 7,16). Abbia l’esperienza della capitale di Gerusalemme che il profeta Isaia la descrive con le parole: ‘Alza gli occhi intorno e guarda: tutti costoro si sono radunati, vengono a te. I tuoi figli vengono da lontano, le tue figlie sono portate in braccio’ (Is 60,4). E abbia l’esperienza del profeta Aggeo: ‘La gloria futura di questa casa sarà più grande di quella di una volta, dice il Signore degli eserciti; in questo luogo porrò la pace, oracolo del Signore degli eserciti’ (Ag 2,9). Benedetto tu che vieni nel nome del Signore!

Dragi brat Peter, koprski škof, koprska stolnica in Škofija Koper te pozdravljata in te sprejemata z velikim veseljem in ti želita dobro počutje in uspešno delo za Božje kraljestvo med nami. Pri tvojem delu naj te podpirajo deseteri tisoči angelov, ki v današnjem drugem berilu prepevajo slavo Jagnjetu, in naj bo s teboj blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida!' (Mr 11,10). Gospod ti danes govori in te vabi kakor v današnjem evangeliju tvojega zavetnika apostola Petra: 'Pasi moje ovce!' Prisrčno pozdravljen med nami in mir Gospodov naj bo s teboj! Amen. – JB