Škof Štumpf: V Koper prihajam s preprostim srcem in zaupljivo vero v Jezusa in Marijo

Nagovor škofa Petra Štumpfa v celoti

Ekselenca, prevzvišeni gospod apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, msgr. nadškof dr. Jean Marie Speich; dosedanji koprski škof msgr. Jurij Bizjak, sobratje v škofovski službi; zastopniki škofov, ki niso mogli priti na slovesnost; duhovniki, diakoni, bogoslovci, redovnice, redovniki in vsi verniki iz koprske in soboške škofije ter sosednjih škofij; carissimi fedeli della lingua italiana, spoštovani predstavniki drugih krščanskih cerkva in islamske skupnosti; spoštovani župan mestne občine Koper, gospod Aleš Bržan; predstavniki diplomatskih predstavništev v Republiki Sloveniji, znanstvenih, kulturnih in drugih družbenih ustanov; dragi sestri, Doroteja z možem Dragom in Monika z možem Danijelom, nečakinje, sorodniki in rojaki iz soboške škofije, dragi bratje in sestre.

Pred tremi leti, ko je sobrat škof Jurij svetemu očetu Frančišku sporočil, da je dopolnil svojo dobo apostolstva na apostolskem sedežu v Kopru, smo čutili, da se bo ta doba nekoliko podaljšala. Moči je bilo pri škofu še dovolj. Tega smo bili veseli. Čutili smo se varne in gotove ob svetopisemski in življenjski modrosti škofa Jurija. Svojo škofijo je popeljal do častitljivega jubileja: 1500-letnice prihoda sv. Nazarija v Koper, leto poprej pa do prvega medverskega Foruma za mir na Balkanu.

Skoraj petindvajset let je škof Jurij – najprej kot pomožni in nato kot krajevni škof – z duhovniki, diakoni, redovniki, redovnicami, laičnimi sodelavci, s katoličani in z drugače verujočimi, tudi z ljudmi raznih prepričanj, veliko storil za povezanost pri iskanju in utrjevanju skupnih vrednot življenja in vere, ki so temeljne vsaki človeški osebi.

Hvala, dragi škof Jurij, da ste srčno in modro vodili koprsko škofijo ter nas danes nagovorili in opogumili. Ostajate v svoji škofi. Tega smo zelo veseli. Kot se je Jozue naslonil na Mojzesa, ki mu je v vodstvo izročil izvoljeno ljudstvo, se tudi jaz lahko naslonim na vašo dušo, vaše srce in vašo modrost.

Papež Frančišek se je obrnil name in me povprašal, ali ljubim Gospoda Jezusa. Sporočil sem mu: »Sveti oče, ti veš, da ga ljubim«. Nato mi je naročil: »Pasi ljubljeno Gospodovo čredo v koprski škofiji.« Opasal me je s pokorščino in me iz Murske Sobote odvedel v Koper. Njegovo voljo sprejemam kot svojo in mu še naprej obljubljam spoštovanje, pokorščino in edinost.
V Koper prihajam s preprostim srcem in zaupljivo vero v Jezusa in Marijo. Prihajam v svetem letu. Kot romar upanja vas vse ponižno prosim, da mi pomagate vsakodnevno bolj iskreno in ljubeče odgovarjati Gospodu Jezusu: »Ti vse veš, ti veš, da te imam rad (Jn 21, 17)«.
Samo skupaj lahko rastemo v ljubezni do Jezusa in tudi drug do drugega. Potrebujemo drug drugega – zelo potrebujemo.

Gospodu apostolskemu nunciju v Republiki Sloveniji msgr. dr. Jean Marie Speich se zahvaljujem za očetovsko molitev, opogumljanje in pomoč pri prevzemu koprske škofije.
Brate škofe prosim za potrpežljivost z menoj, za utrjevanje vezi s papežem, za roko solidarnosti in vsakodnevno molitev drug za drugega. Iz srca hvala za vašo bratsko prisotnost tudi danes, na začetku mojega služenja v koprski škofiji. Edinost med škofi je moč Cerkve, ki daje upanje ljudem. Zelo se veselim naših prihodnjih srečanj v blagor božjega ljudstva.

Moj duhovni poklic se je začel v družini očeta Jožefa in mame Genovefe ob sestrah Doroteji in Moniki in se oblikoval v salezijanski družini sv. Janeza Boska, ki je v molitvi 'očenaša' predlagal življenjsko smer svojim salezijancem. Zame to pomeni: Vedno in povsod slaviti Očeta, ki je v nebesih; vztrajno iskati njegovo voljo; z veseljem oznanjati kraljestvo evangelija; pogumno braniti življenje in dostojanstvo vsakega človeka – in njegovo pravico do kruha; vsakodnevno odstranjevati zamere in ovire do odpuščanja; in v sebi zatirati skušnjave posvetnosti in privilegijev.

Potrebujem vašo pomoč. Vabim k dialogu in sodelovanju predstavnike družbenega, kulturnega in znanstvenega delovanja. Skupaj lahko veliko dobrega naredimo za naše ljudi.
Prihajam iz soboške škofije, kjer smo skrbno gojili prijateljstvo, molitev, pogovore in druge oblike solidarnosti med občestvi različnih Cerkva in pripadniki drugih narodnosti. Dobrega Boga prosim za blagoslov, naj se tako nadaljuje v koprski škofiji – tudi z brati in sestrami iz Pravoslavne Cerkve in verniki Islamske skupnosti.

Hvaležen sem mojim dragim duhovnikom iz soboške škofije, zvestim vernikom in velikima prijateljema – škofu Evangeličanske Cerkve v RS mag. Leonu Novaku in superintendentu Binkoštne skupnosti v RS dr. Danielu Grabarju, da so prišli in smo tudi sedaj kot prijatelji pri tem bogoslužju.

Ostareli, bolni, trpeči in osamljeni imate na sebi sijaj Jezusove preizkušnje in trpljenja. To vas približuje njegovemu križu, na katerem sliši vaš roteči klic, naj nam podari mir in varno prihodnost. In ta klic se bo slišal tudi na skorajšnjem Forumu za mir na Balkanu, ki bo tukaj v Kopru v soboto, 14. junija. Prosim za vašo duhovno pomoč.

Veselim se naših družin, kjer življenje počiva v zibelki in vera sklepa roke za molitev. Prosim milostnega Boga, da nam nakloni veliko dobrih družin, v katerih so oče, mati in otroci. Mladim želim zagotoviti, da vas Cerkev posluša, razume in pomaga najti upanje, ki ne osramoti. Škof je na vaši strani.

Čutim dolžnost pastirja, da tudi verniki italijanske narodne skupnosti lahko v svojem maternem v maternem jeziku slišite oznanilo o upanju, ki nam ga prinaša vstali Gospod Jezus.
Hvala mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. Alojziju Cviklu in celjskemu škofu msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu, da smo se res dobro razumeli, se veselili drug drugega, se pogovarjali, skupaj načrtovali, delali in tudi praznovali. Z vama je bilo zelo lepo. Naj tako tudi ostane.
Iz mariborske metropolije prehajam v ljubljansko. Bratski pozdrav nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu, novomeškemu škofu ter predsedniku SŠK msgr. dr. Andreju Sajetu, pomožnima škofoma – msgr. dr. Antonu Jamniku in msgr. dr. Francu Šuštarju. Prvič sem v metropolijo vstopil kot kaplan, župnik in dekan na Rakovniku in kot župnik na Igu. To so bila moja čudovita leta duhovniškega delovanja. Veliko prijaznih in dobrih duhovnikov sem srečal.
Spoznanja in izkušnje iz obdobja slovenske osamosvojitve v času nadškofa metropolita msgr. dr. Alojzija Šuštarja nas povezujejo pri delu za pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu. Časi so zahtevni, vendar povezani z Jezusom, Marijo, papežem, med seboj in z vsemi, ki jim je mar za Cerkev, bomo zmogli. Z veseljem in hvaležnostjo vsakodnevno obljubljam desetki rožnega venca za ljubljansko in mariborsko metropolijo. Prosim molitvene podpore tudi za koprsko škofijo in zame.

Škof brez duhovnikov, diakonov, redovnikov, redovnic in dobrih laičnih sodelavcev je oropan vsega: ostane brez življenja. Zelo sem vas vesel in hvaležen, da poživljate koprsko krajevno Cerkev. Prosim vas, da vsakodnevno, pri oltarju in v molitvi Gospodu Jezusu skupaj zagotavljamo: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imamo radi.« Zelo potrebujem tudi vašo pomoč.
Zahvaljujem se vsem članom škofijske kurije in zaposlenim na škofiji za pomembno in odgovorno delo. Razglašam, da službe vikarjev in druge škofijske službe ostanejo 'pro tempore', kar pomeni, da zaenkrat ostane tako, kot je bilo do sedaj.

Za čudovitost tega bogoslužja in drugih spremljajočih dogajanj se zahvaljujem:
- generalnemu vikarju Slavku Rebcu,
- stolnemu župniku dr. Primožu Krečiču,
- škofijskemu ekonomu Tihomirju Busiji,
- kanclerju dr. Janezu Arnežu,
- arhivarju Luku Tulu,
- tajniku Blažu Lapajni,
- bogoslovcem, ministrantom in drugim bogoslužnim sodelavcem, čistilkam in krasilkam stolne cerkve
- skavtom, članom mlade Karitas Koper ter drugim pomočnikom.

Zahvala tudi zborovodju Miranu Bordonu, stolnemu pevskemu zboru in priložnostnemu orkestru za prečudovito petje in igranje.

Hvala vsem, ki ste mi namenili prijazne besede pozdrava in dobrodošlice ter medijskih delavcem za poročanje o današnjem dogajanju v koprski stolnici.

Vsem želim blagodejen dan. Gospodov blagoslov naj bo nad vsemi. Pogum vse ljudstvo v deželi, z nami so Mati Marija, sveti Nazarij, sveti Nikolaj in vsi poveličani v nebesih.
Hvala dobremu Bogu, da smo njegovi ljubljeni otroci in skrbi za nas.