Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
V minulem tednu smo imeli praznik, ki za druge narode ni običajen. Profesor dr. Ernest Petrič je v zadnji oddaji »Spoznanje več predsodek manj« o njem dejal: »Če želimo imeti praznik, ki ni vezan na dogodke kot je naša osamosvojitev, plebiscit in podobno, potem je izbira Prešerna in da je ta praznik »kulturni praznik«, edina prava. V oddaji smo se dotaknili še ene aktualne teme in sicer uresničevanja arbitražne razsodbe o meji med z našo južno sosedo. Ta vztraja, da razsodba zanjo ne velja. A Petrič meni, da bo položaj za Hrvaško postajal vedno bolj nevzdržen, saj je mednarodno pravo na naši strani. O akciji dela politike, ki želi na vsak način priznati Palestino, pa je dejal, da si moramo prizadevati za korake, ki bodo v skladu s skupno evropsko zunanjo politiko in v prid mirovnemu procesu.
V Lurdu, romarskem središču pod Pireneji v Franciji, je danes v ospredju 160. obletnica prvega prikazanja Lurške Gospe deklici Bernardki v masabejski votlini. Uvod v praznovanje je bil mednarodni simpozij o prenašanju duhovnega sporočila, jutri pa se bodo sestali odgovorni za organizacijo romanj in oblikovali pastoralni načrt za leto 2018.
Vladajoče strukture, ki nam že dolgo, predolgo vladajo, ki so navezane na komunizem, moramo na volitvah premagati. Če rečemo, da je to naš cilj, je premalo, to je naša nujna potreba. Bilo je tik pred drugo svetovno vojno, takrat sem bil še šolarček v Velikem Podlogu, ko so moji starši in vsi sorodniki volili Antona Korošca, predsednika Slovenske ljudske stranke, ki se danes, po vsebini in po dejavnosti, imenuje Nova Slovenija – krščanski demokrati. Bilo je živahno, vsi odrasli ljudje so šli na volitve, volili so Korošča in njegovo stranko, ki je Slovence v Krekovem času organizirala v politično zrel narod. Na teh volitvah smo z veliko večino zmagali.
Sklep svetopisemskega maratona v Sloveniji letos po naključju sovpada s 550. obletnico smrti Johana Gutenberga. Ta nemški izumitelj je zaslužen za prvo tiskano knjigo na svetu in to je Biblija. Danes ga imenujemo tudi „oče informacijske tehnologije“, saj je poskrbel, da je zapisana beseda postala dostopna vsakemu človeku.
Zgrožen, žalosten in prizadet sem prebral besede, ki ste jih izrekli ob Vašem odzivu na katastrofalno stanje v Republiki Sloveniji, kot sledi iz Vaših odgovorov v časniku Večer, sobota 20.1. 2018. Tam med drugim tudi pravite: »V Evropi so znali s tem razčistiti, pri nas pa desnica v spregi z institucijami, ki so med drugo svetovno vojno izdale slovenski narod, še naprej seje razdor med nami.«