Marjana Debevec
Marjana Debevec je novinarka na Radiu Ognjišče.
V Odrancih so včeraj obhajali obletnico smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Po sveti maši so predstavniki župnijskih skupin na grob Božjega služabnika ponesli 36 sveč z narisanim grozdom, na katerega so se prej podpisali in tako izrazili hvaležnost za vse Božje darove, ki so jih prejeli po skrbi in priprošnji Božjega služabnika. Ob grobu so zmolili molitev za njegovo beatifikacijo in s pesmijo izpovedali, da smo v nebesih doma.
V Škofiji Murska Sobota obhajajo 19. obletnico smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Osrednja slovesnost je bila dopoldne v župnijski cerkvi Svete Trojice v Odrancih. K molitvenemu spominu pa so bile povabljene tudi vse druge župnije v soboški škofiji. Popoldne je sledila še Prva Kozarjeva ura, molitev pred Najsvetejšim za beatifikacijo Božjega služabnika Alojzija Kozarja, za beatifikacijo Božjega služabnika Danijela Halasa in drugih slovenskih svetniških kandidatov.
Alfiejeva starša Kate in Thomas sta sporočila, da je deček ponoči umrl. V dramatično zgodbo boja za njegovo življenje se je vključil tudi papež Frančišek. Med sredino splošno avdienco je zatrdil, da je edini Gospodar življenja od začetka do naravnega konca Bog, v današnjem tvitvu pa je zapisal, da ga je Alfiejeva smrt močno pretresla. »Danes molim še posebej za njegove starše, medtem ko ga je Bog Oče sprejel v svoj nežen objem«, je zapisal sveti oče.
Papež Frančišek je včeraj popoldne v Domu sv. Marte sprejel tri žrtve zlorab s strani čilskih duhovnikov. Gre za Juana Carlosa Cruza, Jamesa Hamiltona in Joseja Andrésa Murilla, ki se bodo s papežem pogovarjali še danes in jutri. V Rimu pa prav v teh dneh na pobudo organizacije Meter onlus potekajo dnevi otroških žrtev zlorab.
Ob dogajanju okrog malega Alfieja je daljšo izjavo za javnost pripravil tudi tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. V njej se med drugim sprašuje o moralnih in etičnih vidikih vprašanja Alfieja in zatrdi, da je nelogično in etično težko razložljivo, da je lahko povzročitev smrti nedolžnega otroka za njegovo največje dobro. Drug vidik v tej žalostni zgodbi pa je jasen kot beli dan: namreč, da država, niti s svojimi najvišjimi sodnimi organi, ne more nadomestiti naravno danih pravic – naravnega zakona.