Marjana Debevec
Marjana Debevec je novinarka na Radiu Ognjišče.
Organizacija Pomoč Cerkvi v stiski bo z nocojšnjo osvetlitvijo Koloseja v Rimu z rdečo barvo opozorila na številne preganjane kristjane po vsem svetu. Krvavo rdeče bodo hkrati osvetlili tudi cerkvi v Mosulu v Iraku in v Alepu v Siriji. Papež Frančišek pa je že dopoldne sprejel žrtve preganjanja in sicer hčerko in moža pakistanske kristjanke Asie Bibi, ki je že devet let v zaporu, ter Nigerijko, ki so jo dve leti zadrževali in mučili skrajneži islamske skupine Boko Haram.
Papež Frančišek se je dopoldne srečal z umetniki iz gibanja Diakonija lepote. Povabil jih je, naj s svojo umetnostjo pričujejo Božjo ljubezen. »Darovi, ki ste jih prejeli, so za vsakega od vas odgovornost in poslanstvo«, jim je dejal sveti oče. Omenjeno gibanje je nastalo leta 2012, da bi ustvarjalo mostove med umetniki in Bogom ter jim pomagali postati pričevalci Njegove lepote.
Rimski Kolosej bo v opomin na preganjane kristjane po vsem svetu nocoj ob 18.00 zažarel v krvavo rdeči svetlobi. Hkrati se bo to zgodilo pri dveh krščanskih svetiščih na simbolnih krajih preganjanja kristjanov v zadnjih letih: stolnici sv. Pavla v Mosulu in v maronitski cerkvi sv. Elije v Alepu. Dogodek pripravlja človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski. Papež Frančišek pa se bo že dopoldne srečal z žrtvami preganjanja kristjanov iz Pakistana in Nigerije. V Vatikanu bo namreč sprejel Ashiq Masiha in Eisham Ashiq, moža in hčerko Asie Bibi, pakistanske kristjanke, ki je zaradi domnevnega bogoskrunstva obsojena na smrt, ter nigerijsko katoličanko Rebecco Bitrus, ki so jo ugrabili in posilili islamski teroristi.
Papež Frančišek se je s sodelavci včeraj dopoldne vrnil s postnim duhovnih vaj. Marca pa se že začnejo tradicionalne bogoslužne slovesnosti, ki jih papež vsako leto obhaja pred in med velikonočnimi prazniki. Med najpomembnejšimi so križev pot v Koloseju na veliki petek, velikonočna vigilija v baziliki sv. Petra ter maša in blagoslov »mestu in svetu« na velikonočno nedeljo, 1. aprila.
Po tistem, ko je bataljonska bojna skupina, oblikovana v 72. brigadi Slovenske vojske (SV) na ocenjevanju po merilih Nata dobila oceno nepripravljena za bojevanje, so na vojski tudi odpovedali udeležbo vojakov iz te brigade na misijah v Libanonu in Kosovu. Tako se lahko zgodi, da bosta sedanja kontingenta morala svoje služenje v tujini podaljšati. Zadnje precej pestro in negativno dogajanje v Slovenski vojski lahko vpliva tudi na naš odnos do zveze Nato, je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril obrambni analitik dr. Klemen Grošelj.