Lombardi o herojskih krepostih papeža Pija XII.
Cerkev po svetu | 24.12.2009, 09:04
Direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža pater Lombardi je po poročanju slovenske redakcije Radia Vatikan objavil noto o »Dekretu o herojskih krepostih papeža Pija XII.«, ki ga je pred dnevi podpisal papež Benedikt XVI. Podpis tega dokumenta je v zadnjih dneh vzbudil nekaj odzivov v judovskih krogih in v sredstvih javnega obveščanja verjetno tudi zato, ker nekateri ne poznajo pravega dometa podpisanega dokumenta.
Podpis je v judovskih krogih, ki so upravičeno občutljivi za tematike o holokavstu in preganjanjem Judov med 2. svetovno vojno, vzbudil določeno presenečenje, medtem ko je v Katoliški cerkvi jasno, da gre za dokument, ki ima pravi pomen izključno znotraj Katoliške cerkve. Kadar namreč papež podpiše dekret o herojskih krepostih določenega božjega služabnika, potrdi pozitivno oceno Kongregacije za zadeve svetnikov, ki jo je ta po pozornem preiskovanju spisov in pričevanj sprejela z volitvijo, da je določen kandidat za blaženega živel teološke kreposti vere, upanja in ljubezni na izjemni ravni. Zaradi tega ga Cerkev lahko postavi kot vzor krščanskega življenja božjemu ljudstvu. Pri takšni pozitivni oceni se upoštevajo tudi zgodovinske okoliščine v katerih je kandidat za blaženega živel. Zato je treba oceniti tudi zgodovinsko razsežnost, toda ocena življenja se nanaša v bistvu na pričevanje krščanskega življenja, ki jo je določena oseba izkazala in ne na oceno vseh zgodovinskih dometov kandidatovih operativnih odločitev, je zapisal pater Lombardi. V isto vrsto je postavljena tudi možna razglasitev za blaženega, da namreč blaženega postaviti božjemu ljudstvu za zgled z novim tolažilnim zagotovilom, da Bog na priprošnjo blaženega, ki je z razglasitvijo postal model izjemnega krščanskega življenja, članom božjega ljudstva naklanja izredne milosti poroča Radio Vatikan.
Pater Lombardi nato v noti opiše, kako je ta vidik razložil papež Janez Pavel II. ob razgalsitvi za blažena papežev Janeza XXIII in Pija IX. Podpis dekreta o herojskih krepostih papeža Pija XII. pa nikakor ne pomeni omejiti razpravo o konkretnih odločitvah papeža Pija XII. v okoliščinah v katerih je živel. Cerkev s svoje strani le zatrjuje, da je odločitve sprejemal s čistim namenom, da bi najbolje opravljal najvišjo in dramatično službo Rimskega škofa. Vsekakor sta pozornost in skrb papeža Pija XII. za usodo Judov, kar je gotovo pomembno pri oceni njegovih herojskih kreposti, izdatno izpričani s strani mnogih Judov.
O očitkih nekaterih, da še niso odprti vatikanski arhivski viri o Piju XII., je Lombardi zapisal, da še ni poteklo predpisanih 70 let po njegovi smrti, pa tudi, ker je za ureditev ogromnega arhivskega gradiva potrebnih še nekaj let potrpežljivega in strokovnega dela. O namigih, da je papež Benedikt XVI. skupaj podpisal dekret o herojskih krepostih papeža Pija XII. in papeža Janeza Pavla II., pa v noti piše, da to ne pomeni, da bosta poslej postopka za razglasitev za blažene potekal skupaj. Postopka sta popolnoma neodvisna drug do drugega in bo vsak potekal po svoji dinamiki. Pater Lombardi je svojo noto zaključil z ugotovitvijo, da sedanji sveti oče goji veliko spoštovanje do judovskega ljudstva, kar je že tolikokrat dokazal in, da bo obisk sinagoge v Rimu sredi januarja prihodnje leto priložnost še bolj utrditi vezi medsebojnega prijateljstva in spoštovanja.
