Ob jaslicah lahko odkrijemo skrivnost resničnega veselja
Slovenija Robert Božič
Danes v rimski škofiji obhajajo t. i. „nedeljo novih cerkva“. Mnogo župnijskih skupnosti v Rimu namreč še nima primernega kraja, kjer bi se lahko zbirale k bogoslužju in bi ostajal med njimi Jezus v najsvetejšem zakramentu. Nimajo tudi ustreznih prostorov za župnijske dejavnosti.
Zato je papež Benedikt XVI. po molitvi angelovega čaščenja zbrane povabil k solidarnostnemu prispevku za gradnjo novih cerkva. Sicer pa je sveti glavni del opoldanskega nagovora posvetil skrivnosti Božjega prihoda med nas, na katerega se pripravljamo v adventnem času.
V organizaciji rimskih oratorijev, se je na trgu sv. Petra v Vatikanu zbralo zelo veliko otrok, ki so tudi na letošnjo 3. adventno nedeljo skupaj s svojimi starši in učitelji ter katehisti tja prinesli za blagoslov jaslično figurico deteta Jezusa. Vse prisotne je papež Benedikt XVI. spomnil na povabilo k veselju, ki smo ga slišali pri sveti maši. S preprostimi besedami je otrokom skušal približati čut za krščansko veselje, ki je drugačno od veselja tega sveta. Zato jih je spomnil, da je ob lepi navadi po domovih postavljati jaslice, treba v vsakdanjem življenju uresničevati, kar jaslice predstavljajo in to je Jezusovo ljubezen, njegovo ponižnost in uboštvo. Jezus je namreč iz ljubezni do nas postal majhen otrok.
Ob jaslicah lahko odkrijemo skrivnost resničnega veselja, je zagotovil sveti oče. Saj veselje ne obstoja v tem, da imamo veliko stvari, temveč je v tem, da vemo, da nas Bog ljubi, da se imamo radi med seboj in da si med seboj pomagamo. Ko opazujemo, jaslice vidimo v njih sveto družino in da je Dete rojeno v neugodnih razmerah. V sveti družini pa je kljub temu vladalo globoko notranje veselje, saj je med njimi vela ljubezen, medsebojna pomoč in predvsem gotovost, da Bog vodi njihovo življenje. Skrivnost Božje ljubezni, ki napolnjuje naše osebno in skupnostno življenje, nam prinaša resnično veselje. Zanj potrebujemo ne le stvari, temveč ljubezen in resnico; potrebujemo Boga, ki nam je blizu, ki ogreje naše srce in odgovarja na naša najgloblja pričakovanja. Zato je Dete, ki ga polagamo v jaslice, središče vsega, je srce sveta. Saj je takšna ljubezen prišla k nam Jezusu. Sveti oče je nato povabil, naj molimo, da bi vsak človek, podobno kot Devica Marija, sprejel za središče svojega življenja in vir pravega veselja, Boga, ki je v Jezusu postal otrok.
Po molitvi in blagoslovu je sveti oče zbrane seznanil še z žalostno novico, ki prihaja iz Afrike in govori o umoru štirih misijonarjev. Gre za duhovnike Daniela Cizimya, Louisa Blondel in Gerrya Roche ter redovnico sestro Denise Kahambu. Vse štiri je označil za pogumne pričevalce evangelija in izrazil svojo duhovno bližino njihovim domačim in skupnostim, katerim so pripadali. Povabil je k molitvi, da bi jih Gospod sprejel k sebi ter da bi Jezus s svojim prihodom med nas, svetu prinesel spravo in mir.
