Spletno izsiljevanje otrok je vse bolj kruto, zlorabe bolniških odsotnosti pa še vedno velik problem

Svetovalnica 06. 11. 2026, 11:39 | Tanja Dominko

Vse pogostejše in vse bolj radikalne so spletne zlorabe otrok, pri katerih storilci uporabljajo tudi umetno inteligenco. Ta omogoča izdelavo lažnih intimnih fotografij in posnetkov, s katerimi nato otroke izsiljujejo, čeprav sami nikoli niso poslali nobene takšne vsebine. Na to je v Svetovalnici opozorila direktorica Detektivsko varnostne agencije Bernarda Škrabar Damnjanović, ki je spregovorila tudi o preverjanju bolniških odsotnosti in širšem področju detektivskega dela.

Otrok je lahko žrtev, tudi če nima profila na družbenih omrežjih

Po besedah Bernarde Škrabar Damnjanović je statistika spletnih kaznivih dejanj zoper otroke vse bolj zaskrbljujoča. Ne narašča le njihovo število, ampak postajajo tudi oblike zlorab vse bolj krute. Posebej skrb vzbujajoče je, da so storilci vse mlajši, med njimi je tudi veliko mladoletnikov. Opozarja tudi na primere samomorov otrok, povezane s takšnimi zlorabami.

Umetna inteligenca je odprla nove možnosti za storilce. Če so starši nekoč opozarjali otroke, naj ne objavljajo svojih fotografij na spletu, danes niti to ni več zadostna zaščita. Storilci lahko namreč uporabijo fotografijo, ki je bila objavljena na šolski ali drugi skupinski fotografiji, in jo z umetno inteligenco priredijo v lažen intimni posnetek.

»Otrok je lahko žrtev, tudi če sam nikoli ni poslal nobene intimne fotografije ali nima profila na družbenih omrežjih,« opozarja gostja. Storilci stik z otroki pogosto navežejo prek klepetalnic v spletnih igrah ali družbenih omrežij. Predstavljajo se kot vrstniki, osamljeni ljudje, ki iščejo prijateljstvo in podporo, nato pa postopoma vzpostavijo zaupanje in začnejo manipulacijo.

Posledice so lahko izjemno hude. Od otroka lahko zahtevajo denar, nove posnetke, snemanje samopoškodovanja ali celo poškodovanje sorojenca oziroma hišnega ljubljenčka. Gostja je opozorila tudi na raziskave, ki kažejo, da lahko do samomora otroka pride že v šestih urah po prvem stiku s storilcem.

Najprej zaščita otroka, ne iskanje njegove krivde

Ključna preventiva so pogovor, vzgoja in ozaveščanje o varni uporabi zaslonov. Otroci morajo vedeti, da je stik z neznancem, ki ga poznajo samo prek spleta, lahko nevaren, predvsem če se komunikacija začne razvijati v osebno ali intimno smer. Pomembno je, da staršem zaupajo in jim povedo tudi za neprijetne ali sumljive stike.

Če pride do izsiljevanja, je treba čim prej obvestiti starše in policijo. Gostja svetuje, naj otrok s storilcem ne komunicira več, starši pa naj ne poskušajo sami vstopati v komunikacijo z njim. Zelo pomembno je, da ne brišejo sporočil, fotografij in drugih dokazov. »Pustiti dokazno gradivo tako, kot je, in čim prej oditi na policijo,« je jasen nasvet gostje.

Ob tem je opozorila tudi na pomanjkanje kadrovskih in drugih virov za policijsko delo na tem področju. Pomembno vlogo imajo tudi spletne platforme, vendar je sodelovanje z nekaterimi lažje kot z drugimi. Kot posebej problematičnega sogovornika je izpostavila TikTok, tako zaradi njegovih algoritmov kot zaradi sodelovanja pri obravnavi tovrstnih primerov.

Po njenem mnenju pa se odgovornost za varnejši splet začne tudi pri odraslih. Ti morajo biti otrokom zgled pri uporabi telefonov in družbenih omrežij, pomembna pa je tudi kultura komuniciranja. Kot problem je izpostavila vse bolj razširjen sovražni govor in pomanjkanje zadržanosti pri komentiranju spletnih vsebin.

Zloraba bolniške odsotnosti je tudi kraja

V drugem delu oddaje je spregovorila o preverjanju bolniških odsotnosti, ki je eno od pomembnih področij dela detektivov. Delodajalci se za pomoč odločajo, kadar sumijo, da zaposleni bolniško odsotnost izkorišča za podaljšanje konca tedna, sezonska opravila, potovanja ali celo delo pri drugem delodajalcu oziroma konkurenci.

Ob tem je poudarila, da je večina ljudi na bolniškem dopustu upravičeno, vendar obstaja tudi delež tistih, ki sistem izkoriščajo. Takšne zlorabe ne škodijo le delodajalcem in državni zdravstveni blagajni, ampak dodatno obremenjujejo sodelavce, ki morajo prevzeti delo odsotnega zaposlenega. »Bolniška, ki je zlorabljena, je kraja. Na eni strani kraja podjetju določenih delovnih ur, po drugi strani pa tudi kraja države,« je poudarila.

Nadzor ima jasne zakonske meje

Ob preverjanju bolniških odsotnosti se pogosto odpira vprašanje poseganja v zasebnost zaposlenih. Gostja je pojasnila, da detektiv najprej praviloma opravi obisk osebe na domu, če pa je potrebno, lahko sledi tudi prikrito opazovanje in dokumentiranje njenega ravnanja.

Pri tem je bistveno, ali je določeno ravnanje vidno z javno dostopnega mesta. Če zaposleni med bolniško na primer opravlja gradbena dela na hiši, ki so vidna s ceste, lahko detektiv to dokumentira. Če pa bi moral zaradi pridobitve dokazov splezati čez ograjo, odmakniti grmovje ali kako drugače poseči v zavarovano zasebnost posameznika, bi bilo takšno ravnanje nezakonito.

Nadzor lahko izvajajo samo ustrezno usposobljeni in licencirani detektivi. Detektivska dejavnost je v Sloveniji zakonsko urejena, aktualni zakon pa je iz leta 2024. Gostja je opozorila, da nadzora ne smejo samostojno izvajati niti kadroviki in drugi zaposleni v podjetjih niti različni laični nadzorniki, ki jih nekatera podjetja najemajo.

Detektivsko delo je precej drugačno od filmskih predstav

Detektivsko delo je po njenih besedah zelo zahtevno in pogosto dolgotrajno. Preiskovalci lahko ure in dneve čakajo na določeni lokaciji, da dokumentirajo dogajanje, zato je predstava, da je mogoče vsak primer rešiti v enem dnevu, daleč od resničnosti.

V njihovi agenciji se poleg preverjanja bolniških odsotnosti ukvarjajo tudi s preverjanjem alkoholiziranosti in prisotnosti prepovedanih drog na delovnem mestu, preiskovanjem goljufij in tatvin, iskanjem oseb in dolžnikov ter iskanjem premoženja. Veliko je tudi mednarodnih poizvedb, denimo pri iskanju oseb v tujini ali preverjanju sumljivih spletnih ponudb.

Tehnologija je delo v zadnjih dvajsetih letih precej spremenila. Preverjanje podatkov o nepremičninah, ki je nekoč zahtevalo več ur obiskovanja različnih ustanov, je danes mogoče opraviti v nekaj minutah. Kljub temu pa se ni spremenila iznajdljivost ljudi pri prikrivanju premoženja in zavajanju drugih.