Interni načrt Svobode razkriva zavajajočo referendumsko kampanjo

Komentarji 10. 11. 2026, 08:27 | Alen Salihović

Mirko Mayer za Radio Ognjišče ocenjuje, da bi bilo napačno dokument presojati predvsem moralistično. V njem vidi dokaz, da je Gibanje Svoboda zgradilo dobro organizirano komunikacijsko mašinerijo. Po njegovem pa samo sklicevanje na zdravo pamet in posamezne učinke zakona za zmago na referendumu ne bo dovolj.

Portal Zanima.me je objavil dele 49-stranskega dokumenta, ki naj bi predstavljal interni komunikacijski načrt Gibanja Svoboda za kampanjo pred referendumom o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po navedbah portala dokument ne vsebuje le argumentov proti zakonu, ampak tudi navodila za nagovarjanje različnih skupin volivcev, razpored objav poslancev, uporabo spletnega kalkulatorja in vključevanje zunanjih govorcev.

Med najbolj izpostavljenimi poudarki načrta je čustveni okvir kampanje. V dokumentu je zapisano, da naj bi bila uveljavitev zakona »zelena luč« za družbeni scenarij, v katerem »življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več«. Načrt naj bi posebej obravnaval tudi volivce, ki ne nasprotujejo vsem posameznim ukrepom, vendar jih odbija politika Janeza Janše. Za to skupino naj bi pripravili razloge za glas proti celotnemu zakonu.

Od kalkulatorja do vsakodnevnih objav

Dokument po poročanju portala predvideva usklajeno dejavnost poslancev na družbenih omrežjih. Ti naj bi vsak dan objavili vsaj eno vsebino o zakonu, v zadnjem tednu kampanje pa najmanj dve dnevno. Med ključnimi orodji je spletni kalkulator, s katerim naj bi volivci izračunali predvidene učinke zakona na svoje prihodke. Strateški načrt kalkulator opisuje tudi kot »osrednji sprožilec kampanje«, rezultati pa naj bi se širili prek osebnih profilov uporabnikov.

Posebno vprašanje odpira poglavje o zunanjih govorcih. Po objavljenih odlomkih naj bi si stranka prizadevala za sodelovanje strokovnjakov in drugih javno prepoznavnih ljudi, ki bi volivce nagovarjali »neodvisno od stranke«, po svojih kanalih in s svojimi besedami. Tak pristop lahko okrepi doseg sporočil, hkrati pa odpira vprašanje preglednosti: ali javnost ve, kdaj gre za samostojno pobudo in kdaj je nastop del širše politične strategije?

Dokument naj bi vseboval tudi priporočila, kako se odzivati na očitke o preteklem ravnanju vlade. Pri vprašanju o pretekli porabi naj bi bil predviden nasvet, naj se nanj ne odgovarja vsebinsko, temveč se razpravo preusmeri na vprašanje, kdo bo pokril stroške zakona. Članek opozarja še na udarne finančne primerjave, ki naj bi bile v gradivu dopolnjene z razlagami in omejitvami. Pri oceni možnega prihranka gospodinjstev je denimo pomembno, ali bodo trgovci in ponudniki celotno znižanje DDV prenesli v končne cene. Tudi ocenjeni prihranek pri prispevkih ne pomeni nujno enakega povečanja neto plače prejemnika.

Mayer: Dokument je predvsem lekcija o organizaciji

Politični komentator in novinar portala Zanim.me Mirko Mayer je za Radio Ognjišče opozoril, da bi bila napaka, če bi zagovorniki interventnega zakona dokument presojali predvsem skozi moraliziranje. Politične kampanje, volitve in referendumi so po njegovem v veliki meri tudi boj za čustveni okvir, v katerem volivci razumejo posamezne ukrepe. »Dejstva ne zmagujejo vedno,« je poudaril.

Mayer meni, da dokument razkriva visoko stopnjo organiziranosti Svobode. Ocenjuje, da se je po več kot dveh desetletjih ob SDS, ki velja za dobro organizirano stranko in je sposobna pripraviti podobne interne načrte, na političnem prizorišču pojavila še »proti-Janševa stranka« s primerljivo organizacijsko strukturo. Posebej ga je pritegnila podrobna segmentacija volivcev, priprava sporočil za različne ciljne skupine in natančna razdelitev nalog.

»Kar bi jaz z vidika zagovornikov zakona oziroma vlade predvsem opazoval, je, kaj se lahko iz takšnega izdelka naučim,« je dejal. Po njegovih neuradnih informacijah dokument naj ne bi bil delo zunanje komunikacijske agencije ali svetovalcev, ampak interni izdelek stranke. To po njegovi oceni kaže, da je Svoboda razvila lastno sposobnost načrtovanja zahtevnejših kampanj.

Mayer obenem opozarja, da sama vsebinska pojasnila o učinkih zakona morda ne bodo zadostovala. Če se kampanja nasprotnikov opira na čustvene okvire, skrbno izbrana sporočila in nagovarjanje različnih skupin volivcev, se zagovorniki zakona ne morejo zanašati zgolj na splošne argumente o njegovih koristih. »Common sense sporočila o učinkih posameznih ukrepov verjetno ne bodo dovolj za zmago na zakonodajnem referendumu,« je sklenil.

O interventnem zakonu bodo volivci odločali 6. decembra. Razprava zato ne bo tekla samo o posameznih davčnih in drugih ukrepih, temveč tudi o tem, katera stran bo prepričljiveje predstavila njihove posledice ter pridobila zaupanje volivcev. Objavljeni dokument je tako lahko hkrati vpogled v načrtovanje kampanje in opozorilo, da v referendumskem spopadu ne odločajo samo vsebina zakona, ampak tudi način, kako jo politični akterji predstavijo javnosti.

www.zanima.me/scenarij-je-strasljiv-razkrivamo-interni-nacrt-svobode-za-referendum/