Žiga Turk: Polovica Slovencev je proti politični policiji, polovica pa za to, da se preiskuje korupcija

Spoznanje več 13. 10. 2026, 09:51 Tanja Dominko

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je dr. Žiga Turk analiziral rezultate referendumske nedelje, opozoril na dobro organiziranost nevladniških aktivistov in pomanjkljivosti kampanje na desni strani. Ob tem je spregovoril o prihajajočem referendumu o interventnem razvojnem zakonu, novih referendumskih pobudah in napovedani šolski reformi. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje več političnega sodelovanja, v šolstvu pa več svobode, raznolikosti in možnosti izbire.

Referendumska nedelja: uspešna mobilizacija in premalo odločna kampanja

Dr. Žiga Turk je ocenil, da je levici uspelo predvsem mobilizirati svoje volivce, hkrati pa ga je pozitivno presenetila udeležba volivcev na desni. Ti so bili po njegovih besedah morda manj motivirani, saj so pričakovali, da bo vlada uresničevala program, zaradi katerega so jo izvolili. Kljub temu se je izkazalo, da so tudi oni prepoznali pomen referendumskega odločanja. »Vsekakor je uspelo predvsem in najprej levici mobilizirati svoje volilno telo. Je pa prijetno presenečenje, da so prišli na volišča tudi desni volivci,« je dejal Turk.

Pri referendumu o parlamentarni preiskavi je opozoril na uspešnost kampanje nasprotnikov zakona, ki so po njegovem mnenju spretno uporabili izraz politična policija. Turk meni, da je ta slogan učinkovito vplival na del volivcev, čeprav po njegovem ne ustreza vsebini zakona. »Če nekoliko na pol zares, na pol za hec ocenim predvsem ta najvažnejši referendum o parlamentarni preiskavi, smo lahko na nek način zadovoljni: polovica Slovencev je proti politični policiji, kar je dobro, in polovica Slovencev je za to, da se preiskuje korupcija,« je poudaril.

Po njegovem mnenju je bila težava predvsem v tem, da so nasprotniki preiskave volivce prepričevali, da gre za vzpostavljanje politične policije. Turk je pri tem izpostavil tudi vlogo medijev, ki naj bi po njegovem premalo kritično ocenjevali uporabo tega izraza. »Ta mantra, ta slogan o politični policiji, to se je lahko prijelo samo v primeru, ko imate vi nek medijski prostor, ki na to pristane, ki o tem govori kot o dejstvu,« je dejal.

Prepričan je, da je bila kampanja na desni strani premalo odločna in da je podcenila nasprotnika. Nevladniške aktiviste je označil za dobro organiziran politični dejavnik, ki zna nagovoriti svoje volivce in jih spodbuditi, da se udeležijo glasovanja. Turk je opozoril tudi na dogajanje v Ljubljani, kjer naj bi se volilna mobilizacija okrepila tik pred zaprtjem volišč. »Dejansko, torej, če obstajajo na drugi strani neki seznami volivcev, neki seznami, ki jih kličejo, ki jih poskušajo ali pa ki jih pripeljejo na volišče tik pred zaprtjem in tako naprej, so to nezakonite stvari,« je dejal. Ob tem je poudaril, da brez dokazov ni smiselno ugibati o nepravilnostih ali trditi, da so bile volitve ukradene. Po njegovem mnenju bi se morale stranke predvsem bolje organizirati in zagotoviti nadzor nad dogajanjem na voliščih.

Ocenil je tudi, da desna stran preveč pozornosti namenja omrežju X, premalo pa Facebooku, Instagramu in TikToku.

Turk je izpostavil še rezultat posvetovalnega referenduma o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom. Skoraj 61 odstotkov glasov za takšno ureditev po njegovem kaže, da Slovenci podpirajo pomoč ljudem v stiski, nasprotujejo pa njenemu izkoriščanju. »To me veseli, ker to pomeni, da Slovenci smo solidaren narod, radi pomagamo ljudem v stiski, ampak če je ta stiska resnična,« je dejal.

RTV Slovenija je dobila jasno opozorilo

Čeprav je bil izid glede ukinitve obveznega RTV prispevka zelo tesen, Turk meni, da je rezultat za javno televizijo pomembno opozorilo. Po njegovem bi morala že sama pripravljenost velikega dela volivcev, da bi prispevek ukinili, spodbuditi razmislek o kakovosti in nepristranskosti programa. »To, da polovica od volivcev, od neke razmeroma visoke udeležbe, pride na referendum in reče: treba bi bilo ukiniti RTV-prispevek, je za neko televizijo, ki naj bi bila javna, ki naj bi bila nepristranska, ki naj bi bila od vseh, velikanska nezaupnica,« je ocenil.

Sam si želi sprememb, ki bi omogočile večje zaupanje v javni medij. Pri tem je poudaril, da je zanj pomembnejša nepristranskost kot zgolj formalna neodvisnost.

Pred nami nov referendum o interventnem razvojnem zakonu

V drugem delu pogovora smo se posvetili napovedanemu referendumu o interventnem razvojnem zakonu, za katerega so sindikati zbrali več kot 40.000 potrebnih podpisov. Turk meni, da bi moralo ustavno sodišče pri presoji referendumskega vprašanja upoštevati, da zakon vsebuje številne davčne ukrepe, o katerih referendum po njegovem ne bi smel biti dovoljen.

Ocenil je, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo po nepotrebnem omogočilo referendum o celotnem zakonskem paketu, namesto da bi ločilo davčne določbe od drugih ukrepov. Med njimi je izpostavil možnost dodatnega dela zdravnikov, s katerim bi lahko povečali število obravnavanih pacientov in skrajšali čakalne vrste. »Več kot bodo zdravniki delali, več pacientov bodo pregledali, več pacientov bodo ozdravili, prej jih bodo ozdravili, krajše bodo čakalne vrste,« je poudaril.

Novi posvetovalni referendumi tudi za mobilizacijo volivcev

Poleg referenduma o interventnem razvojnem zakonu so koalicijske poslanske skupine predlagale še tri posvetovalne referendume: o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave ter prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih.

Turk je ocenil, da je eden od namenov teh pobud tudi motiviranje desnih volivcev za udeležbo na voliščih. Pri predlogu za nižji DDV je sicer izrazil pomisleke, saj meni, da davčna politika ne bi smela favorizirati posameznih izdelkov. Sam bi se zavzel za enotno stopnjo DDV.

Kot pomembno vprašanje je izpostavil racionalizacijo javne uprave. Po njegovem bi lahko umetna inteligenca in poenostavitev postopkov v prihodnjih letih bistveno spremenili način delovanja državnih ustanov. Velike možnosti vidi zlasti pri administrativnih opravilih in zmanjševanju birokratskih obremenitev.

Šolska reforma: več svobode za šole in učitelje

V zadnjem delu oddaje sta se sogovornika posvetila napovedani šolski reformi, ki odpira vprašanja učnih načrtov, znanja, bralne pismenosti, strokovne avtonomije učiteljev in morebitnega prehoda z devetletke na osemletko.

Turk meni, da se je slovenski šolski sistem v dolgih letih delovanja ustalil in prilagodil predvsem lastnim notranjim pravilom. Po njegovem bi moral biti v ospredju interes otrok in staršev, ne pa interesi posameznih skupin znotraj sistema.

Zavzel se je tudi za enakopravnejši položaj javnih in zasebnih ponudnikov izobraževanja. Po njegovem bi morale biti šole, ki izpolnjujejo pogoje javnega šolstva, obravnavane enakopravno ne glede na to, kdo jih ustanovi.

Ob razpravi o upadanju bralne pismenosti je opozoril, da mladi danes veliko informacij pridobivajo na drugačne načine kot nekoč. Čeprav meni, da ima branje pomembno vlogo pri razvoju mišljenja in pomnjenja, dopušča možnost, da bodo nove tehnologije spremenile načine pridobivanja znanja.

Ključno pa ostaja, da otroci razvijejo delovne navade, vztrajnost in občutek zadovoljstva ob dobro opravljenem delu. »Pridnost prednost pred lenobo« je po njegovem načelo, ki bo veljalo tudi v prihodnosti, ne glede na tehnološke spremembe.

Ob koncu pogovora je Turk izrazil zmerni optimizem glede prihodnjih generacij volivcev.