Referendumsko soočenje: Koalicija poziva k štirikrat ZA, Svoboda k štirikrat PROTI

Novice 07. 10. 2026, 15:25 Alen Salihović

Pred nedeljskim glasovanjem o štirih referendumskih vprašanjih so v studiu Radia Ognjišče soočili stališča poslanci Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda, Zvone Černač iz SDS in Aleksander Reberšek iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Največ razhajanj je bilo glede pooblastil parlamentarnih preiskovalnih komisij, prihodnosti RTV Slovenija, pogojevanja denarne socialne pomoči in volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah.

Volivci bodo v nedeljo, 11. oktobra, odločali na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter na treh posvetovalnih referendumih: o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom in lokalni volilni pravici državljanov tretjih držav.

Na soočenje so bili povabljeni tudi predstavniki Socialnih demokratov, Levice in Resni.ce. V Resni.ci so pojasnili, da se soočenj o teh vprašanjih ne udeležujejo, ker v referendumski kampanji ne sodelujejo, SD in Levica pa poslanca za sodelovanje v oddaji nista zagotovili.

Parlamentarne preiskave: učinkovitejši nadzor ali politična policija?

Zvone Černač je poudaril, da želi koalicija z novelo odpraviti možnosti za blokiranje parlamentarnih preiskav. Po njegovih besedah je prejšnja ureditev omogočala, da se je preiskava s pritožbami zaustavila, še preden se je sploh začela.
Zavrnil je očitke, da novela uvaja politično policijo, in poudaril, da so parlamentarne preiskave namenjene ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Prepričan je, da mora Slovenija učinkoviteje preiskovati politično-gospodarsko korupcijo.

Tudi Aleksander Reberšek je ocenil, da nasprotniki z izrazom »politična policija« predvsem strašijo ljudi. Po njegovih besedah novela ne pomeni nadzora nad navadnimi državljani, ampak omogoča preiskovanje politične odgovornosti funkcionarjev. Prepričan je, da je bila prejšnja sprememba zakona namenjena predvsem preprečevanju preiskav poslov nekdanjega premierja Roberta Goloba in energetike.

Borut Sajovic je opozoril, da morajo imeti preiskovanci možnost učinkovitega pravnega varstva. Parlamentarne komisije imajo po njegovem mnenju pomembno vlogo, vendar ne smejo postati sredstvo za diskreditacijo političnih nasprotnikov, njihovih sorodnikov, novinarjev in drugih posameznikov.

Če bi bila novela na referendumu zavrnjena, bi se bilo treba po njegovih besedah usesti za skupno mizo in poiskati rešitev, ki bi omogočala učinkovite preiskave, hkrati pa preprečevala politične zlorabe.

RTV Slovenija: odprava prispevka ali ogrožanje javnega servisa?

Černač je obvezni RTV-prispevek označil za zastarel in nepravičen način financiranja. Zavzel se je za njegovo ukinitev, javno pomembne vsebine – med drugim programe za narodni skupnosti in temeljni informativni program – pa bi po njegovem morali financirati iz drugih, tudi proračunskih virov. Ocenil je, da ima RTV Slovenija preveč zaposlenih, da je organizacijsko zastarela in da se ni dovolj prilagodila spremembam na medijskem trgu. Glas za ukinitev prispevka je predstavil kot glas za korenito prenovo zavoda.

Reberšek je poudaril, da Slovenija potrebuje javno medijsko hišo nacionalnega pomena, vendar mora biti ta finančno vzdržna, učinkovita in vsebinsko uravnotežena. Po njegovem bi morala država financirati vsebine, ki na trgu ne morejo preživeti, preostali del prihodkov pa bi si morala RTV zagotoviti tudi z oglaševanjem in drugimi tržnimi dejavnostmi. »Glas za na referendumu ni glas proti RTV, ampak glas za to, da se stvari tam uredijo in spremenijo,« je dejal Reberšek. Dodal je, da pričakuje bolj objektivno poročanje in celovito poslovno, kadrovsko ter programsko prenovo zavoda.

Sajovic je nasprotno opozoril, da ukinitev prispevka ne bi odpravila stroškov javnega servisa, ampak bi jih zgolj prenesla drugam. RTV Slovenija je po njegovih besedah eden od stebrov demokracije in pomembna ustanova za slovensko kulturo, glasbeno produkcijo, filmsko ustvarjalnost ter ohranjanje arhivskega gradiva. Priznal je, da zavod potrebuje racionalizacijo in izboljšave, vendar morajo biti spremembe izvedene premišljeno in urejeno. Nasprotoval je rešitvam, ki bi RTV finančno izčrpale in jo pripeljale na rob propada.

Družbeno koristno delo: pravičnejši sistem ali premalo izdelan predlog?

Pri pogojevanju denarne socialne pomoči je Reberšek poudaril, da pomoč mora ostati varnostna mreža za ljudi, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo delati. Drugače pa bi moralo po njegovem veljati za zdrave in dela sposobne posameznike, ki zaposlitev zavračajo. Zanje bi uvedel nekaj ur družbeno koristnega dela dnevno oziroma tedensko. Pomagali bi lahko v domovih za starejše, pri urejanju okolice ali drugih nalogah v lokalni skupnosti. Takšno delo bi po njegovem ljudi ohranjalo dejavne, jim omogočalo socialne stike in jih približalo redni zaposlitvi.

Černač je poudaril, da bodo natančna merila, izjeme in način izvajanja določeni z zakonom ter podzakonskimi akti. O vsakem posamezniku bi morali odločati glede na njegove zdravstvene, družinske in druge okoliščine, pri tem pa bi sodelovali centri za socialno delo in občine. Referendumsko vprašanje je predstavil kot odločanje o pravičnejšem socialnem sistemu, ki bi preprečeval zlorabe, ljudem, ki resnično ne morejo delati, pa po potrebi zagotovil tudi več pomoči.

Sajovic je odgovoril, da zlorab denarne socialne pomoči ne smemo dopuščati, vendar jih je treba preprečevati z učinkovitim delovanjem pristojnih služb, ne z referendumskimi gesli. Opozoril je, da predlagatelji še niso natančno določili obsega dela, meril, zavarovanja in odgovornosti izvajalcev. Poudaril je tudi, da so med prejemniki pomoči starejši, invalidi in mladi, ki iščejo prvo zaposlitev. »Smo socialna država in dovolj razvita družba, da lahko poskrbimo za preživetje vseh, zlorabe in nepravilnosti pa moramo preganjati,« je dejal.

Volilna pravica tujcev razdelila goste

Pri vprašanju lokalne volilne pravice tujcev je Sajovic ocenil, da je referendum nepotreben, saj je koalicija spremembo zakonodaje že sprejela. Državljani tretjih držav so po njegovih besedah izgubili pravico, ki so jo imeli več kot dve desetletji. Zagovarjal je možnost, da dolgoletni prebivalci s stalnim prebivališčem, ki v Sloveniji delajo, plačujejo davke, se učijo jezika in so vključeni v lokalno okolje, sodelujejo pri odločanju o občinskih zadevah. Navedel je, da se je zadnjih lokalnih volitev udeležilo približno 7300 tujcev in da večjih nepravilnosti niso ugotovili.

Černač je poudaril, da morajo biti politične pravice vezane na državljanstvo. Po njegovem ni razloga, da bi človek brez slovenskega državljanstva lahko glasoval na lokalnih volitvah, ne pa tudi na državnozborskih volitvah ali referendumih. Zavzel se je za poenotenje pravil in napovedal, da bo koalicija izid posvetovalnega referenduma spoštovala.

Reberšek je dodal, da plačevanje davkov samo po sebi ne more biti merilo za pridobitev volilne pravice. Poudaril je pomen znanja slovenskega jezika, spoštovanja domače kulture in vključevanja v slovensko družbo. Po njegovem mora biti volilna pravica na vseh ravneh povezana z državljanstvom.

Ob sklepu jasna poziva: štirikrat za ali štirikrat proti

Predstavnika koalicije sta volivce pozvala, naj na vseh štirih referendumih glasujejo za. »Štirikrat za – za pravično Slovenijo, za razvoj in za to, da se stvari postavijo na svoje mesto,« je dejal Černač. Reberšek je prepričan, da so predlagane rešitve pravične, volivce pa je pozval, naj se referendumov udeležijo in »štirikrat glasujejo za«.

Sajovic je referendume označil za praznik demokracije in prav tako pozval k čim večji udeležbi, vendar k nasprotni odločitvi: »Štirikrat proti – proti politični policiji, proti uničenju RTV Slovenija, proti prisilnemu delu in proti izbrisu volivcev.«