Ministrica Ignacija Fridl Jarc: Začetki slovenske pisne kulture in knjižne besede so krščanski

31. 10. 2026, 03:30 | Alen Salihović

Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je na državni proslavi ob dnevu reformacije v Murski Soboti poudarila, da slovenske kulture in narodne identitete ni mogoče razumeti brez krščanskih korenin. Spomnila je na izjemno vlogo Primoža Trubarja, pomen Svetega pisma za razvoj slovenskega jezika ter opozorila, da moramo slovensko besedo tudi danes dejavno varovati.

Krščanstvo je odločilno oblikovalo slovensko kulturo

Na državni proslavi ob dnevu reformacije, ki je bila v Gledališču Park v Murski Soboti, je ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc spregovorila o zgodovinskem pomenu reformacije in vlogi krščanstva pri oblikovanju slovenske kulturne identitete.

Poudarila je, da ob dnevu reformacije običajno slavimo Primoža Trubarja, prvi slovenski tiskani knjigi in protestantsko gibanje, pri tem pa pogosto pozabljamo na širši zgodovinski in duhovni okvir, iz katerega je slovenska književnost nastala.

Po njenih besedah je bilo prav krščanstvo tisto, ki je skozi stoletja odločilno zaznamovalo slovensko duhovno življenje. Spomnila je na Brižinske spomenike, najstarejše ohranjene zapise v slovenščini, ki vsebujejo krščanska verska besedila, na delo srednjeveških samostanskih pisarjev ter na slovenske protestantske pisce 16. stoletja.

Posebej je omenila tudi blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je sredi 19. stoletja pomembno prispeval k razvoju slovenskega poklicnega založništva.

Slovenska kultura ne more obstati brez svojih korenin

Ministrica je opozorila, da poskusov ločevanja slovenske kulturne zgodovine od krščanstva ni mogoče uskladiti z zgodovinskimi dejstvi.

Po njenem prepričanju je zato pomembno, da slovenska družba pozna in spoštuje izročilo, iz katerega je zrasla njena kultura.

Poudarila je, da slovenska kultura ne more uspevati, če se odpove svojim krščanskim koreninam. Ob tem je spomnila na Trubarjevo znamenito misel »stati inu obstati« in opozorila, da lahko slovenska kultura obstane le, če bo črpala iz zgodovinskega izročila, ki jo je oblikovalo.

Kot pomemben korak je izpostavila dejstvo, da je Primož Trubar v zadnjih desetletjih dobil vidnejše mesto v slovenski literarni zgodovini. Hkrati je opozorila, da ostajajo vrzeli v poznavanju in poučevanju slovenske književne dediščine.

Primož Trubar je slovenskemu jeziku priznal dostojanstvo

Pomemben del ministričinega govora je bil posvečen Primožu Trubarju in njegovemu prepričanju, da je tudi slovenski jezik primeren za izražanje najglobljih verskih in duhovnih resnic.

Trubarjeva odločitev, da Božjo besedo približa ljudem v njihovem maternem jeziku, je po njenih besedah pomenila veliko več kot zgolj jezikovni dosežek.

S tem je slovenskemu človeku priznal dostojanstvo in pravico, da najpomembnejša življenjska in verska vprašanja premišljuje v lastnem jeziku.

Trubar je tako postavil temelje slovenskega knjižnega jezika, hkrati pa pomembno prispeval k oblikovanju narodne zavesti.

Opozorilo pred zanemarjanjem slovenščine

Ministrica je v govoru opozorila tudi na sodobne izzive, s katerimi se sooča slovenski jezik.

Med njimi je posebej izpostavila vse pogostejšo uporabo tujih jezikov v javnem prostoru, upadanje bralne pismenosti in prilagajanje knjižnega jezika zahtevam digitalnega sveta.

Kritična je bila tudi do primerov, ko slovenski študenti na domačih univerzah nimajo zagotovljene možnosti izobraževanja v slovenskem jeziku.

Po njenih besedah s takšnim ravnanjem spodkopavamo dediščino, ki so jo skozi stoletja gradili slovenski kulturni in duhovni velikani, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.

Ohranjanje slovenščine zato ni zgolj naloga jezikoslovcev, kulturnih ustanov ali države, ampak odgovornost celotne družbe.

Prekmurje kot prostor bogate verske in jezikovne dediščine

Posebno pozornost je ministrica namenila tudi Prekmurju, kjer je reformacija pustila globoke sledi.

Spomnila je na protestantskega pastorja Števana Küzmiča, ki je s prevajanjem svetopisemskih besedil pomembno prispeval k razvoju prekmurskega knjižnega jezika.

Omenila je tudi katoliškega duhovnika Jožefa Klekla, ki si je prizadeval za povezovanje prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

S tem je poudarila, da so k ohranjanju slovenskega jezika in narodne identitete prispevali predstavniki različnih krščanskih skupnosti.

Beseda nas zavezuje k odgovornosti

Osrednje sporočilo govora je bilo, da slovenski jezik ni zgolj sredstvo sporazumevanja, temveč temelj kulturne in narodne identitete.

Ministrica je opozorila, da moramo dediščino slovenskih reformatorjev ne le spoštovati, ampak jo tudi dejavno ohranjati in razvijati.

Državna proslava z naslovom Pomen (tiskane) besede je bila posvečena slovenskemu jeziku, knjigi in Trubarjevi dediščini. Umetniški program v režiji Mateje Kokol je s prepletom glasbe, plesa, poezije in pripovedi predstavil pot slovenske besede od ljudskega izročila do sodobnosti.

Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.