Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Mark GazvodaMark Gazvoda
Alen SalihovićAlen Salihović
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek (foto: Daniel Novakovič/STA)
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek | (foto: Daniel Novakovič/STA)

Varuhinja o pokopu žrtev: V ospredju naj bo človekovo dostojanstvo

Slovenija | Petra Stopar

Vprašanje dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja presega spor o pristojnostih med državo in Mestno občino Ljubljana, opozarja varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Ustavnemu sodišču je posredovala neodvisno intervencijo, v kateri poudarja pomen človekovega dostojanstva in pravic svojcev, ki na dostojen pokop svojih bližnjih čakajo že več kot osem desetletij.

Mestna občina Ljubljana je pred približno mesecem in pol vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter predlagala zadržanje njenega izvajanja. Po mnenju občine je ureditev, ki določa prenos in pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč na ljubljanskih Žalah, v neskladju z več členi ustave in mednarodnimi akti.

Na občini so ob vložitvi zahteve med drugim opozorili, da jih zakon izključuje iz odločanja o trajni uporabi pokopališča Žale in jim onemogoča učinkovito izvrševanje izvirnih občinskih pristojnosti.

Varuhinja: V središču morajo biti žrtve in njihovi svojci

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je v ponedeljek ustavnemu sodišču posredovala neodvisno intervencijo na podlagi 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic.

Opozorila je, da vprašanja dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja ni mogoče obravnavati zgolj kot pravnega spora med državo in lokalno skupnostjo.

V središču tega vprašanja so namreč ljudje, katerih usoda, identiteta ali kraj pokopa po več kot osemdesetih letih še vedno niso dokončno razjasnjeni, ter njihovi svojci, ki čakajo na odgovore o usodi svojih bližnjih.

Posebej je opozorila na časovno razsežnost problema. Številni svojci so že v visoki starosti, zato bi nadaljnje odlašanje lahko pomenilo, da dokončnega pokopa svojih bližnjih ne bodo dočakali. Takšnih posledic po oceni varuhinje ne bi bilo mogoče odpraviti niti s poznejšo ugodno sodno odločitvijo.

Varuhinja ob tem poudarja, da s svojim mnenjem ne izraža podpore nobeni od strani v ustavnosodnem postopku.

Po njeni oceni ima lahko skupni kraj pokopa žrtev iz prikritih grobišč poseben nacionalni pomen, ki presega običajno izvajanje lokalne pokopališke dejavnosti. Hkrati pa mora zakonodaja jasno razmejiti odgovornosti države in lokalne skupnosti, zagotoviti ustrezno sodelovanje obeh ter spoštovati načelo sorazmernosti.

Peter Sušnik
Peter Sušnik © p. Ivan Rampre/RV

Sušnik: Gre za vprašanje odnosa družbe do svoje preteklosti

Na intervencijo varuhinje se je odzval tudi član društva Nova slovenska zaveza Peter Sušnik. Prepričan je, da spor z ljubljansko občino presega zgolj pravna vprašanja.

»Gre za spor v zvezi z vlogo glavnega mesta kot tistega, ki naj bo na simbolni ravni enotno pokopališče za vse pomembne žrtve Slovenije v preteklosti,« je pojasnil.

Spomnil je, da so na ljubljanskih Žalah že pokopani borci narodnoosvobodilnega boja, vojaki prve svetovne vojne, žrtve druge svetovne vojne in žrtve nesreče na Korziki. Tam so tudi grobovi žrtev slovenske osamosvojitvene vojne in spomenik v njihov spomin.

»To je jedro celotne države, celotnega naroda, ki se spominja ključnih dogodkov v preteklosti, povezanih s smrtjo,« je poudaril.

Zato meni, da je varuhinja pravilno opozorila ustavno sodišče na širši pomen vprašanja pokopa žrtev. Po njegovem prepričanju ne gre le za pravne vidike, temveč predvsem za moralni odnos slovenske družbe do svoje preteklosti.

Identifikacija žrtev že poteka, odprto ostaja vprašanje pokopa

Sušnik je ob tem spomnil, da je novela zakona že prinesla več pomembnih sprememb. Med drugim je uredila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, postopke ugotavljanja identitete ekshumiranih pokojnikov ter izdajanje potrdil o smrti in vpisovanje v ustrezne registre za žrtve, ki teh dokumentov doslej niso imele.

Po njegovih besedah postopki že potekajo na pristojnih ministrstvih in upravnih enotah, eno ključnih odprtih vprašanj pa ostaja dokončni pokop žrtev. »Država pri tem ne more ukrepati enostransko proti volji upravljavca pokopališča, zato pričakujemo hitro odločitev ustavnega sodišča,« je dejal Sušnik.

Nova slovenska zaveza vabi na srečanja o novostih zakona

V Novi slovenski zavezi v teh dneh pripravljajo srečanja in omizja, na katerih javnost seznanjajo z novostmi zakona. Posebno pozornost namenjajo postopku oddaje referenčnih vzorcev za identifikacijo žrtev, ki lahko pomaga pri razjasnitvi usode pokojnih in njihovih družin.

V primeru ustavne presoje ureditve pokopa žrtev na Žalah morajo biti v ospredju tudi človekovo dostojanstvo in pravice svojcev


Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je 26. oktobra 2026 Ustavnemu sodišču RS posredoval mnenje (neodvisno intervencijo oziroma amicus curiae) v postopku presoje ustavnosti določb Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je sprožila Mestna občina Ljubljana (MOL).

MOL je na Ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, spremenjenega z novelo ZPVGPŽ-B, ki je začela veljati 4. junija 2026 v zvezi s prenosom in pokopom neidentificiranih žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale.

MOL nasprotuje zlasti zakonski ureditvi, ki predvideva uporabo dela pokopališča Žale za trajni pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč. Zatrjuje, da država s tem posega v izvirne pristojnosti občine na področju pokopališke dejavnosti, prostorskega načrtovanja in upravljanja občinskega prostora. Opozarja tudi na domnevne pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in predlaga začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določb.

Varuh je mnenje poslal za primer, da bi Ustavno sodišče v tej zadevi štelo, da je župan lahko upravičen predlagatelj in da so s tem izpolnjeni pogoji za obravnavo zahteve MOL za oceno ustavnosti. Za ta primer je Varuh Ustavnemu sodišču predstavil ustavnopravne in mednarodnopravne standarde varstva človekovih pravic, ki so pomembni za vsebinsko presojo določb Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ)3, izpodbijanih z zahtevo MOL, če bi torej sodišče o tem vsebinsko odločalo.

Varuh poudarja, da vprašanja dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja ni mogoče obravnavati zgolj kot spora o pristojnostih med državo in občino. V ospredju morajo biti tudi človekovo dostojanstvo, pravice svojcev do resnice in pietete ter odgovornost države, da zagotovi dostojen in trajen pokop žrtev. Pri tem je treba spoštovati tudi ustavno varovano samostojnost lokalne skupnosti.

Zakaj se je Varuh odločil za intervencijo?

Varuh se je v postopek vključil na podlagi 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, ki mu omogoča, da organom v postopkih, ki jih obravnavajo, posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Za intervencijo se je odločil, ker ustavnopravna vprašanja v obravnavani zadevi presegajo razmejitev pristojnosti med državo in lokalno samoupravo. Ne gre namreč zgolj za vprašanje, kdo lahko odloča o uporabi določenega dela pokopališča, temveč tudi za posmrtne ostanke ljudi, katerih usoda, identiteta ali kraj pokopa po več kot osemdesetih letih še vedno niso dokončno razjasnjeni, ter za pravice njihovih svojcev.

Varuh opozarja, da imajo svojci ustavno varovano pravico do pietete (zagotavlja jo 35. člen ustave RS), ki ne pomeni le možnosti obiskovanja groba, temveč tudi pravico do spoštljivega ravnanja s posmrtnimi ostanki in zavesti o mirnem počitku pokojnih. Pomembni so tudi njihovi interesi za razjasnitev usode bližnjih, identifikacijo, pravno priznanje smrti in dostojen pokop.

Prav zaradi teh razsežnosti Varuh meni, da mora Ustavno sodišče pri presoji upoštevati širši ustavnopravni in mednarodnopravni okvir varstva človekovih pravic.

Dostojen pokop žrtev je tudi odgovornost države

Varuh v mnenju poudarja, da je človekovo dostojanstvo temeljna ustavna vrednota, ki mora biti vodilo pri ravnanju s posmrtnimi ostanki vseh žrtev, ne glede na njihovo politično, vojaško, nacionalno, versko ali drugo pripadnost.

Država ima odgovornost zagotoviti učinkovit in povezan sistem odkrivanja prikritih grobišč, izkopa in identifikacije posmrtnih ostankov, pravnega priznanja smrti, sodelovanja svojcev ter dostojnega in trajnega pokopa. Postopki se ne smejo končati zgolj z izkopom posmrtnih ostankov, temveč morajo omogočiti tudi dejansko uresničitev pravic svojcev.

Pri tem Varuh posebej opozarja na pomen identifikacije z analizo DNK in ustreznega varovanja podatkov. Tudi kadar se neidentificirani posmrtni ostanki trajno pokopljejo, mora biti, kolikor je to strokovno mogoče, ohranjena možnost njihove poznejše identifikacije.

Varuh poudarja tudi, da svojci niso zgolj pasivni prejemniki informacij, temveč nosilci lastnih ustavno varovanih pravic. Zato jim je treba zagotoviti ustrezne možnosti obveščanja, sodelovanja in pravnega varstva. Pri odločanju o pokopu je treba upoštevati tudi morebitne različne interese svojcev glede identifikacije, izročitve posmrtnih ostankov ter kraja in načina pokopa.

Mednarodni standardi poudarjajo pravice svojcev in učinkovito sodelovanje oblasti

Varuh se v mnenju sklicuje tudi na mednarodne standarde, zlasti na Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter vodilna načela Odbora Združenih narodov za prisilna izginotja.

Ti standardi poudarjajo pomen pravice svojcev do resnice, učinkovitega iskanja in identifikacije pogrešanih oseb, spoštljivega ravnanja s posmrtnimi ostanki ter sodelovanja svojcev v postopkih. Pomembno je tudi, da razdelitev pristojnosti med različnimi ravnmi oblasti ne sme povzročiti neučinkovitosti ali trajne blokade postopkov.

Varuh ob tem opozarja, da mednarodnih konvencij ni mogoče nekritično uporabljati za retroaktivno presojo dogodkov iz leta 1945. So pa pomembno razlagalno merilo za presojo sedanjega ravnanja države in varstva ustavnih pravic žrtev ter njihovih svojcev.

Nadaljnje odlašanje lahko povzroči nepopravljive posledice

Posebno pozornost Varuh namenja tudi predlogu MOL za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih zakonskih določb.

Opozarja, da nadaljnje odlašanje z identifikacijo in dokončnim pokopom žrtev ni zgolj organizacijsko vprašanje. Številni svojci na razjasnitev usode svojih bližnjih čakajo že več kot osemdeset let. Zaradi njihove starosti lahko vsak nadaljnji zastoj pomeni, da dokončnega pokopa ne bodo dočakali. Takšnih posledic poznejša ugodna odločitev ne more odpraviti.

Hkrati je treba upoštevati tudi morebitne težko popravljive posledice nadaljnjega izvajanja zakona, če bi to povzročilo nepovratne posege v občinski prostor ali zahtevalo ponovno premeščanje posmrtnih ostankov.

Varuh zato meni, da mora Ustavno sodišče pri odločanju o začasnem zadržanju skrbno pretehtati obe vrsti posledic in v tehtanje izrecno vključiti položaj žrtev ter njihovih svojcev.

Nacionalni pomen pokopa ne pomeni neomejenega poseganja v občinske pristojnosti

Varuh meni, da je treba razlikovati med običajnim upravljanjem pokopališča, ki je praviloma lokalna naloga, in odgovornostjo države za zagotovitev dostojnega in trajnega pokopa žrtev iz prikritih grobišč po celotni Sloveniji.

Skupni kraj pokopa žrtev, najdenih na različnih območjih države, lahko opravlja posebno nacionalno funkcijo in predstavlja trajni kraj spomina. Dejstvo, da je tak kraj predviden na območju Ljubljane, zato samo po sebi še ne pomeni, da gre izključno za lokalno zadevo. Pri tem je pomemben tudi ustavni položaj Ljubljane kot glavnega mesta.

Vendar Varuh hkrati izrecno poudarja, da nacionalni pomen naloge državi ne daje neomejenih pooblastil za poseganje v lokalno samoupravo. Zakon mora jasno razmejiti pristojnosti in odgovornosti države ter občine, zagotoviti njuno sodelovanje in spoštovati načelo sorazmernosti. Ustrezno morajo biti urejena tudi vprašanja financiranja, trajnega upravljanja, vzdrževanja in varstva kraja pokopa.

Varuh zato opozarja, da je treba ločiti med ustavno dopustnostjo opredelitve dostojnega pokopa žrtev kot državne naloge in ustavno dopustnostjo konkretnega načina njenega izvajanja na občinskem pokopališču.

V ospredju morajo biti človekove pravice, ne spor med oblastmi

Varuh poudarja, da se s posredovanim mnenjem ne postavlja na stran MOL ali nasprotnega udeleženca postopka in Ustavnemu sodišču ne predlaga vnaprej določenega izida presoje. Njegov namen je opozoriti, da je treba ustavno varstvo lokalne samouprave obravnavati skupaj z obveznostjo države, da zagotavlja človekovo dostojanstvo in učinkovito varstvo pravic svojcev.

Osrednje vprašanje z vidika človekovih pravic zato ni, katera oblast bo v sporu uspela, temveč ali bo pravni red po več kot osemdesetih letih omogočil učinkovit in trajen odgovor ljudem, ki še vedno čakajo na resnico, ime in grob svojih bližnjih.

Varuh pričakuje, da bo ustavnosodna presoja upoštevala vse navedene vidike ter omogočila rešitev, ki bo zagotavljala dejansko uresničevanje človekovega dostojanstva in pravic svojcev, hkrati pa ohranila ustavno varovano jedro lokalne samouprave.

Vir: www.varuh-rs.si/novice/sporocila-za-javnost/v-primeru-ustavne-presoje-ureditve-pokopa-zrtev-na-zalah-morajo-biti-v-ospredju-tudi-clovekovo-dostojanstvo-in-pravice-svojcev

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Oltar okrašen za zahvalno nedeljo. (photo: Rok Mihevc) Oltar okrašen za zahvalno nedeljo. (photo: Rok Mihevc)

    Pisma zahvale slovenskih škofov

    Na zahvalno nedeljo običajno po župnijah slišimo pisma zahvale slovenskih škofov. Ti vernike vabijo k hvaležnosti za življenje, vero, družine, duhovnike in vse, ki s svojim delom, molitvijo ter ...

    Škof Maksimilijan Matjaž ob župnijskem prazniku Šmartnega ob Paki (photo: Vir: Škofija Celje) Škof Maksimilijan Matjaž ob župnijskem prazniku Šmartnega ob Paki (photo: Vir: Škofija Celje)

    Vsak mora sam priti do svojega olja

    Na praznik sv. Martina, zavetnika župnije in kraja, ter ob 770-letnici prve pisne omembe Šmartnega ob Paki je celjski škof Maksimilijan obiskal župnijo sv. Martina in skupaj z verniki daroval ...

    Avdio player - naslovnica