Začel se je postopek za beatifikacijo ustanovitelja Delavnic molitve in življenja

Novice 13. 10. 2026, 06:10 Marjana Debevec

Mehiška nadškofija Guadalajara je 6. oktobra uradno začela škofijsko fazo postopka za beatifikacijo in kanonizacijo za kapucinskega duhovnika patra Ignacia Larrañago Orbegoza, ustanovitelja Delavnic molitve in življenja. Med slovesnostjo na sedežu nadškofije so prebrali dovoljenje oziroma izjavo nihil obstat (»ni zadržkov«) vatikanskega Dikasterija za zadeve svetnikov in odlok guadalajarskega nadškofa, kardinala Francisca Roblesa Ortege, s katerim je odredil začetek postopka.

V odloku je navedeno, da je za vodenje postopka pristojna nadškofija Guadalajara, saj je Larrañaga leta 2013 umrl na njenem ozemlju. V skladu z vatikanskim navodilom Sanctorum Mater iz leta 2007, ki ureja škofijske postopke v zadevah za kanonizacijo, je za to fazo praviloma odgovoren škof škofije, na ozemlju katere je Božji služabnik umrl.

»Neutruden iskalec Boga«

Slovesnosti se je kot predstavnik kardinala Roblesa Ortege udeležil tudi pomožni škof nadškofije Guadalajara Juan Manuel Muñoz Curiel. V svojem nagovoru se je Larrañage spomnil kot »neutrudnega iskalca Boga«.

Opisal ga je tudi kot »mistika našega časa, ki je s svojimi toplimi besedami in globoko kontemplativno izkušnjo milijone ljudi naučil, kako moliti in živeti v tesni povezanosti z Očetom«.

»Vzvišeno frančiškansko mistiko je znal prenesti v preprosto in dostopno metodo, ki je običajnemu človeku omogočila osebno srečanje z Gospodom, iz obličja v obličje,« je dejal Muñoz Curiel.

Ob tem je pojasnil, da namen začetka postopka za Larrañagovo beatifikacijo ni »povzdigniti človeka na oltar, da bi ga občudovali od daleč«, temveč spomniti, da je poklicanost k svetosti »poklicanost vsakega krščenega človeka, kakor nas je učil tudi sam«.

Škof Muñoz Curiel je poudaril, da Larrañagovo življenje ni bilo izjemno zato, ker bi bil brez težav, temveč zato, ker se je »sredi svojih slabosti in izčrpanosti zaradi neutrudnega apostolskega dela znal s popolnim zaupanjem izročiti v Očetove roke«.

Navdihnjen s tem pričevanjem je navzoče povabil, naj se »osvobodijo duhovne povprečnosti in pogumno sprejmejo svojo poklicanost k svetosti«. Obenem je Boga prosil, naj, »če je to v njegovo večjo slavo in v dobro Cerkve, poveliča svojega služabnika Ignacia«.

Kako bo potekal nadaljnji postopek?

Kot prvi uradni korak je škofijski postulator postopka, msgr. Óscar Sánchez Barba, predstavil začetni seznam 50 prič iz desetih držav ter 47 knjig in knjižic, ki jih je napisal Larrañaga, skupaj z drugimi dokumenti in publikacijami o njegovem življenju in delu.

Pristojno cerkveno sodišče bo zaslišalo priče in preučilo besedila. Na podlagi zbranega gradiva bo nato pripravljena dokumentacija, imenovana positio, ki bo predložena Dikasteriju za zadeve svetnikov.

Če bo po preučitvi dokumentacije v Vatikanu ugotovljeno, da je Larrañaga krščanske kreposti živel v junaški meri, in bo papež odobril ustrezen odlok, bo Božji služabnik dobil naziv »častitljivi Božji služabnik«.

Za nadaljevanje postopka do beatifikacije bo nato potrebno priznanje čudeža, ki bi se zgodil na njegovo priprošnjo.

Kdo je bil Ignacio Larrañaga?

Ignacio Larrañaga se je rodil 4. maja 1928 v pokrajini Guipúzcoa v španski Baskiji. Leta 1940 je pri dvanajstih letih vstopil v kapucinsko malo semenišče v Alsasui, pozneje pa je svojo redovno vzgojo nadaljeval v Fuenterrabíi. Nato je vstopil v kapucinski noviciat v Sangüesi, kjer je leta 1948 izrekel prve redovne zaobljube.

Naslednje leto je prevzel redovno ime brat Jesús María de Azpeitia in nadaljeval študij teologije v Pamploni, kjer je bil 20. decembra 1952 posvečen v duhovnika.

O njem je zapisano, da je že od začetka svojega duhovništva čutil močno željo, da bi se posvetil evangelizaciji, še posebej pa poglabljanju v kontemplativno molitev.
Ta želja ga je pripeljala v Ameriko. Septembra 1959 je prispel v Čile, kjer je sodeloval pri ljudskih misijonih, obiskoval družine in pridigal po župnijah.

Leta 1955 je bil imenovan za direktorja Centra za frančiškanske in pastoralne študije za Latinsko Ameriko. Od tam je spodbujal frančiškanske tedne bratstva in prenove, pobude, ki so se pozneje razširile v številne države Latinske Amerike in Evrope.

Od leta 1970 se je Larrañaga intenzivno posvečal delu pridigarja in duhovnega voditelja. Potoval je po številnih državah Amerike in Evrope ter vodil tečaje in srečanja, posvečena duhovnosti.

Leta 1974 je v Braziliji začel organizirati srečanja z naslovom »Srečanja z izkušnjo Boga«. Osredotočena so bila na tišino, molitev, premišljevanje in poslušanje Božje besede. Ta srečanja so se začela hitro širiti.

Leta 1984 je v čilskem Santiagu oblikoval Delavnice molitve in življenja. Njihov namen je bil laike naučiti različnih načinov molitve in jim pomagati poglobiti krščansko življenje.

Z leti so se delavnice razširile po Ameriki, Evropi, Aziji in Afriki. Leta 2022 jih je Sveti sedež priznal kot mednarodno zasebno združenje vernikov papeškega prava.
Tudi v zadnjih letih življenja je Larrañaga nadaljeval potovanja ter vodil duhovne obnove in izobraževalna srečanja.

Oktobra 2013 je odpotoval v mehiško Guadalajaro, da bi sodeloval na enem izmed takšnih srečanj. Umrl je v zgodnjih jutranjih urah 28. oktobra, star 85 let, po 60 letih duhovništva.

Napisal je številne knjige, med drugim Čutiti tvojo skrito navzočnost: na poti k zaupnosti z Bogom, Od trpljenja k miru, Marijina tišina in Brat Frančišek Asiški.
V svojih delih je obravnaval teme, kot so molitev, trpljenje, zaupanje v Boga, spreobrnjenje in iskanje notranjega miru.

Škof Muñoz Curiel je ob spominu na Larrañago poudaril: »Njegovo delo še naprej posreduje vabilo, naj odkrijemo Boga kot Očeta in svojo vero živimo v globokem, zaupnem in osebnem odnosu z njim.«