Nejc Krevs | (foto: Jernej Prelac)
Krevs: Napadi Hutijevcev ogrožajo tudi savdsko gospodarsko moč
Novice Alen Salihović
Napad na mednarodno letališče kralja Halida v Rijadu je po oceni bližnjevzhodnega analitika Nejca Krevsa del širšega vzorca nasilja, s katerim Hutijevci pritiskajo na Savdsko Arabijo in destabilizirajo regijo. V napadu je bilo po podatkih savdskih oblasti ubitih najmanj 12 ljudi, več kot 300 je bilo ranjenih. Odgovornost so pripisale jemenski skupini Hutijevcev.
»Gre za skrajno militantno skupino, ki jo Iran uporablja kot instrument za doseganje vojaških ciljev in destabilizacijo Bližnjega vzhoda,« ocenjuje Krevs. Hutijevci po njegovih besedah od leta 2014 obvladujejo velik del Jemna, kjer vladata kaos in nasilje. Opozarja tudi na hude humanitarne razmere v državi, v kateri zaradi podhranjenosti in bolezni umira veliko otrok.
Med žrtvami napada so bili štirje Savdijci, dva državljana Bangladeša ter po en državljan ZDA, Jordanije, Palestine, Sirije, Sudana in Egipta, je sporočil savdski urad za civilno letalstvo. Po Krevsovih informacijah tarča niso bila le letališča: prestregli so tudi raketo jugovzhodno od Rijada, v bližini letalskega oporišča Princ Sultan.
Savdske oblasti so se na napad že odzvale z napadi na položaje Hutijevcev, njihove raketne zmogljivosti in skladišča orožja. Krevs opozarja, da to niso bili prvi napadi v zadnjih dneh. Ponavljajoče se grožnje po njegovem kažejo, da Hutijevci pritiskajo na Savdsko Arabijo tudi zaradi njenega gospodarskega in strateškega pomena.
Zaradi ohromljenega prometa skozi Hormuško ožino je Savdska Arabija del izvoza nafte preusmerila po približno 1.200 kilometrov dolgem naftovodu East–West, ki naftna polja povezuje z obalo Rdečega morja. »Hutijevci in Iran so to zaznali, zato skušajo vse bolj destabilizirati savdsko gospodarsko moč,« pravi Krevs. Napadi na letališča po njegovem ustrahujejo tudi poslovneže in druge, ki potujejo v Rijad.
Napad je ostro obsodil ameriški predsednik Donald Trump. Krevs meni, da bi se ob nadaljnjem zaostrovanju v operacije proti Hutijevcem lahko vključile tudi ameriške vojaške sile, saj naj bi Trump že nakazal, da ZDA to možnost preučujejo. Morebitna širša koalicija bi lahko vključevala tudi druge zahodne partnerje.
Njeno jedro po Krevsovih besedah trenutno sestavljajo Savdska Arabija in sile mednarodno priznane jemenske vlade. Turčija in Pakistan zagotavljata različne oblike obrambne podpore, Združeni arabski emirati pa imajo vpliv prek njim naklonjenih jemenskih sil. Neposrednejša vključitev ZDA tako ostaja odprto vprašanje.
»Napad je močno pretresel svetovno javnost. Ocenjujem, da se bo spirala nasilja na Bližnjem vzhodu žal nadaljevala,« sklene Krevs.
