Če človek umre, ko mu preneha biti srce, potem mora biti nerojeni otrok živ, ker mu srce bije

Novice 09. 10. 2026, 06:10 Marjana Debevec

Na Prešernovem trgu v Ljubljani bo jutri znova zaživel vseslovenski pohod za življenje. Po besedah voditeljice Urše Cankar Soares so tokrat za geslo izbrali znanstveno dejstvo, da otroku srce bije že 22. dan po spočetju, ko mama sploh še ne ve, da je noseča. Pred začetkom pohoda bo v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju sveto mašo daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Več pa v pogovoru z Uršo Cankar Soares, ki je tudi sama mati petih otrok.

Kaj želite z letošnjim vseslovenskim pohodom sporočiti slovenski javnosti in zakaj se vam zdi pomembno, da se ljudje zberejo ter javno izrazijo spoštovanje do življenja, potem ko so se že zbrali letos tudi v Kopru in v Mariboru?

Res je, vsako leto si želimo pripravit vseslovenski pohod za življenje, na katerega je res vsak prisrčno povabljen in se ga res že veselimo.

Z letošnjim geslom želimo iti na bolj znanstveno področje: Srce bije otroku že veliko prej, preden mama sploh izve, da je noseča in sicer že 22. dan po spočetju. Nekateri pravijo, da že celo prej.

To je tako fascinantno dejstvo, da to malo srčece tako hitro bije veliko hitreje od maminega. Če rečemo, da je nekdo umrl, ko mu srce ne bije več, potem pa že mora biti živ, če mu je že začelo biti. To je res tisto znanstveno dejstvo, ki ga želimo in moramo zaščititi.

Kako ima lahko nek skupek celic srčni utrip? Ali pa kako ima lahko rokice, kako ima lahko nogice prstni odtis in tako naprej?

To je res živo človeško bitje in mislim, da se moramo tega bolje zavedati, zato smo to geslo letos izbrali in si želim, da bi uporabljali čim manj dehumaniziranih besed, kot so fetus, skupek celic in tako naprej, ampak da bi vedeli, da je otrokovo življenje sveto in ga je treba zaščititi.

Poleg teh stisk, ki jih doživljajo že nerojeni otroci, pa opozarjate tudi na stiske žensk, ki se soočajo z nepričakovano nosečnostjo. Kaj bi morali kot družba storiti, da bi se vsaka mama v takšni stiski počutila sprejeto, razumljeno in tudi deležna konkretne pomoči?

Jaz sem prepričana, da te konkretne pomoči danes res že težko rečemo, da je nimamo. Tudi letos bomo imeli na pohodu za življenje spet nosečniški center, tokrat center Sara, z nami bodo tudi iz Zavoda Živim. Veliko ljudi se trudi pomagat ženskam. Mislim, da tukaj res ne moremo več reči, da ženska nima izbire.

Kar si pa jaz želim, je neko vrsto sočutje, ki ni zgolj do mame. Seveda moramo nasloviti mamine težave. Ne moremo pa reči, da se nam smili samo mama, medtem ko njenega otroka dobesedno izstradajo maternici, kajti to naredi abortivna tabletka.

Smili se nam lahko mama, če se recimo odloči, da ne bo imela, ne vem četrtega, petega, otroka, ki je prišel na svet, ampak smili se nam lahko tudi ta otroček, ki bo na tak način umrl.

Smili se nam lahko nekdo, ki bi moral skrbeti za otroka z downovim sindromom. Ampak smili se nam lahko tudi ta otroček, ki bo na tak krut način umrl, ko mu bodo dali iglo v srček. To je lažno sočutje, ki gre samo v eno smer. Naj gre to sočutje v obe smeri. Tega si zelo želim.

Osrednji govorec letošnjega pohoda bo, kot ste napovedali Dani Siter, soustanovitelj društva, družina in življenje. Dogodek se bo začel z molitveno podporo pri sveti maši, ki jo bo daroval nadškof Stanislav Zore ob 9.00 pri frančiškanih na Tromostovju. Kaj bo letos še posebej zaznamovalo program pohoda in pa mogoče kakšno sporočilo bo udeležencem prinesel osrednji govorec, torej Dani Siter?

Glede našega osrednjega govorca ne bom prav veliko govorila, saj mnogo ljudi že pozna njegovo zgodbo. Mogoče dve misli, torej, da res prav nihče na tem svetu ni tu po naključju. Njegova zgodba nam res prav o tem govori.

Kot sam citira iz svetega pisma Efežanom: Pred stvarjenjem sveta, nas je Bog izvolil v njem, da bi bili sveti in brezmadežni. In mislim, da njegovo življenje res odseva to, kakšne sadove lahko prinese eno samo rešeno življenje. To je neverjetno, kajne? Družina in življenje: toliko zakonskih skupin, toliko ozdravljenih zakonov, to je res velika stvar.

Potem pa smo letos zelo veseli, da bomo lahko začeli s sveto mašo. Gospod nadškof jo bo daroval ob 9.00 in tako zelo si želim, da bi tudi ostali duhovniki po vsej Sloveniji začutili, da je to stvar tudi njihove župnije, da bi prišli na sveto mašo skupaj s svojimi župljani, da bi pripeljali svoje občestvo.

Vemo namreč, da je vedno lažje, če prideš še z nekom, kakor iti sam na tak dogodek. Ostalo pa bo tako, kot smo že navajeni: za vsakogar nekaj in tudi lepa glasba bo in nekaj za otroke.

Tako da lepo povabljeni vsi z družinami, kakor vsako leto bomo veseli vsakega, ki pride na novo. Nedavno sta mi že dve osebi prišli povedat, da letos prideta čisto prvič in tako se veselimo vsakega, ki pride.

Kot ste omenili, bo torej uvod v letošnji pohod sveta maša. Zdi se, kot da je pravzaprav to področje zaščite nerojenih otrok, duhovni boj; da ne gre toliko za človeške sile, ampak za nekaj globljega, kar se odraža tudi po vsej Evropi. Lahko smo slišali papeža Leona XIV. med potovanjem po Franciji, kako pogosto je opozoril pred tem zlom odvzemanja življenja tako nerojenim kot tudi ljudem, ki trpijo ljudem pred smrtjo. Kaj pa v tej luči lahko sporočite našim poslušalcem, torej v luči duhovnega boja, ki se odvija predvsem na naši stari celini?

Vidimo tudi v Sloveniji, kako zelo je bil napaden naš nadškof, ko je povzdignil glas na Marijin praznik 15. avgusta in papež, kako je tudi on bil napaden. Mislim, da se moramo zavedati, da je človeško življenje Bogu najljubša stvaritev, ki jo čuva pri svojem srcu.

In če hudič, to ve, potem ve, da ga bo to Boga najbolj zabolelo, če katerega od njegovih najmanjših uspe ubiti, uničiti. In jaz mislim, da se moramo res Slovenci in Evropejci zavedati, da ta boj obstaja. Moramo vedeti, da je duhovni svet resničen.

Jaz vidim pot preko svete evharistije. Sedaj imamo v kinu tako lepo lepo možnost, da vidimo, kaj je to Jezusovo Srce. Jaz mislim, da nas samo Jezusovo Srce lahko pripelje na tisto pravo pot, da res lahko vstopimo v to kraljestvo.

In jaz mislim, da je ta boj ne samo za človeška življenja za ena rešenega otročka, ampak da je ta boj za duše ljudi in za večno življenje.

Pa če se vrneva zdaj še na pohod za življenje, ki pa ni le enodnevni dogodek. Tudi nadškof Zore nas je k temu povabil, naj bo vsak dan naš pohod za življenje. Ta dogodek namreč želi spreminjati tudi odnos družbe do najbolj ranljivega človeškega življenja. Kakšne sadove dosedanjih pohodov opažate v Sloveniji in pa kaj bi sporočili družinam mladim ter vsem, ki še razmišljajo ali bi se vam jutri pridružili?

Ta udeležba vsakega človeka na pohodu za življenje ni le tisti dan, da se imamo mi lepo, da nekaj dobrega slišimo, kot vidimo samo v tem zadnjem obdobju od pohoda v Mariboru do danes smo na samo na enem socialnem omrežju v Sloveniji dosegli 10 odstotkov ljudi. 217.000 ljudi je torej z gotovostjo dobilo informacijo, da obstajajo alternative abortusu.

In to si želimo, da bi ljudje vedeli, da je ta, da ta misijon ni le za tisti dan, ampak preko tega, kar lahko potem lahko ljudje gledajo tudi tekom leta na socialnih omrežjih; da se ta glas razširi iz dneva v dan lahko do vsakega Slovenca.

Sadove vidim tudi v tem, da raste pogum med ljudmi, tudi med mladimi in tudi bolj znane osebnosti dobivajo pogum, da spregovorijo. Na primer letos smo imeli gospoda Tavaresa, nogometaša v Mariboru.

Zdi se mi pomembno, da imajo tudi ljudje, ki imajo več vpliva na druge ljudi, pogum zagovarjati življenje.

Smo pa tudi pomembno vlogo odigrali pri preobrnitvi poskusa zakona o evtanaziji z našo mrežo, ki se v teh letih spletla, da smo lahko tudi konkretno pomagali pri tej kampanji in smo zelo veseli tudi tega.