Jan Zobec | (foto: Rok Mihevc)
Jan Zobec: Govor o politični policiji je zavajanje in manipulacija
Novice Alen Salihović
Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec zavrača trditve, da spremembe zakona o parlamentarni preiskavi uvajajo politično policijo. Po njegovem gre za strašenje volivcev pred referendumom. Parlamentarna preiskava je, kot poudarja, ustavno pomemben instrument državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti in nadzor nad izvršilno oblastjo.
V razpravi pred referendumom o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi je pogosto slišati očitke, da naj bi nova ureditev omogočala politično obračunavanje oziroma celo uvedbo politične policije. Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec takšne navedbe odločno zavrača. »Gre za vzbujanje strahu in manipulacijo s čustvi ljudi, ki nima nobene stvarne podlage. To ni nikakršna politična policija,« je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče.
Politična policija je značilnost totalitarnih režimov
Zobec je spomnil, da pojem politične policije izhaja iz totalitarnih in avtoritarnih sistemov. Šlo je za tajne policije, katerih naloga je bila varovanje režima ter preganjanje njegovih kritikov in političnih nasprotnikov.
Takšne organizacije so delovale brez demokratičnega in sodnega nadzora, njihovo delovanje pa je vključevalo tudi zapiranje, mučenje in ubijanje nasprotnikov režima. Med zgodovinskimi primeri je Zobec navedel Gestapo, vzhodnonemški Stasi, romunsko Securitate in jugoslovansko Udbo. Parlamentarna preiskava pa je po njegovih besedah »neko povsem drugo vesolje«.
»To je preiskava, ki je v rokah državnega zbora, da ta izvorno pridobiva pomembne informacije oziroma dejstva, potrebna za opravljanje njegovih ustavnih pristojnosti,« je pojasnil.
Instrument ugotavljanja politične odgovornosti
Temeljni namen parlamentarne preiskave je po Zobčevih besedah ugotavljanje politične odgovornosti. Državni zbor z njo nadzoruje predvsem izvršilno oblast, hkrati pa pridobiva informacije, ki jih potrebuje pri sprejemanju zakonov. Gre torej za enega pomembnih mehanizmov sistema zavor in ravnotežij med posameznimi vejami oblasti.
»To je instrument, s katerim državni zbor nadzira predvsem izvršilno oblast, in je še kako pomemben instrument v sistemu zavor in ravnotežij,« je poudaril Zobec.
Na pomen parlamentarnih preiskav je po njegovih besedah v svojih odločitvah večkrat opozorilo tudi ustavno sodišče. Učinkovitost parlamentarne preiskave je namreč ustavna vrednota, saj mora imeti državni zbor možnost, da samostojno pridobi informacije, potrebne za izvajanje svojih nalog. Zato Zobec govor o uvedbi politične policije ocenjuje kot neutemeljen.
»Govoriti, da gre za neko politično policijo, je grdo in podlo zavajanje ter manipuliranje s čustvi volivcev,« je bil kritičen.
Pravna sredstva ostajajo zagotovljena
Nasprotniki sprememb zakona opozarjajo tudi na domnevno zmanjšanje pravnega varstva posameznikov, ki bi se znašli v parlamentarni preiskavi. Zobec priznava, da so bila nekatera pravna sredstva z novelo spremenjena oziroma omejena, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je ureditev protiustavna. Po njegovih besedah pravno varstvo še vedno obstaja tako ob uvedbi preiskave kot tudi med njenim izvajanjem. Če bi parlamentarna preiskava lahko posegla v neodvisnost sodnikov ali državnih tožilcev, imata pristojnosti za ukrepanje sodni in državnotožilski svet.
Pravno sredstvo ima tudi posameznik, ki meni, da je bil neupravičeno določen za preiskovanca. Če bi bile njegove človekove pravice kršene med samo preiskavo, pa mu je na voljo sodno varstvo v upravnem sporu.
Posegi v komunikacijsko ali prostorsko zasebnost prav tako niso prepuščeni samovoljni odločitvi parlamentarne preiskovalne komisije. Prisilne ukrepe mora po Zobčevih besedah odobriti sodišče. »Zoper vse prisilne ukrepe, ki jih odredi preiskovalna komisija, je potrebna odobritev sodišča. To velja tudi za posege v komunikacijsko in prostorsko zasebnost,« je pojasnil.
Bodo preiskovani tudi običajni državljani?
Med pomisleki nasprotnikov novele so tudi opozorila, da bi se lahko v parlamentarni preiskavi znašli običajni državljani. Zobec takšno možnost ocenjuje kot zelo malo verjetno.
Poudarja, da je parlamentarna preiskava namenjena ugotavljanju politične, ne kazenske odgovornosti. Zato so njeni preiskovanci predvsem nosilci politične moči, političnega vpliva in funkcij v izvršilni oblasti. »Preiskovanci nikakor ne bodo navadni ljudje. Težko si predstavljam, da bi bil kot preiskovanec obravnavan običajen državljan,« je dejal.
Običajni ljudje bi se lahko v postopku pojavili predvsem kot priče oziroma osebe, ki imajo informacije, pomembne za ugotavljanje politične odgovornosti.
Zobec: Nasprotnike skrbi, kaj bi preiskava lahko razkrila
Zobec meni, da del parlamentarne opozicije ne nasprotuje toliko sami pravni ureditvi, ampak predvsem možnosti, da bi učinkovita parlamentarna preiskava razkrila domnevne sporne povezave med politiko, državnimi gospodarskimi družbami in financiranjem nekaterih nevladnih organizacij. To je njegova politična ocena razlogov za ostro referendumsko kampanjo, v kateri se po njegovem uporablja pretiran in zavajajoč jezik. »Pri vsej tej kampanji gre za veliko zavajanja in strašenja ljudi,« je poudaril.
Ni več samodejnega zadržanja ustanovitve komisije
Nekdanji ustavni sodnik je spomnil tudi na nedavno odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določbo, po kateri je vložitev pravnega sredstva zoper akt o uvedbi parlamentarne preiskave samodejno zadržala imenovanje preiskovalne komisije.
Takšno samodejno zadržanje po odločitvi ustavnega sodišča ni več mogoče. Ustanovitev komisije je sicer še vedno mogoče zadržati, vendar le, če o tem posebej odloči ustavno sodišče.
Po Zobčevi oceni je s tem odpadla možnost, da bi že sama vložitev pravnega sredstva za daljši čas onemogočila začetek parlamentarne preiskave. Prav njena učinkovitost pa je po njegovih besedah ena od ustavno varovanih vrednot.
Zobec zato vztraja, da sprememb zakona ni mogoče enačiti z uvedbo politične policije. Parlamentarna preiskava je po njegovem sestavni del demokratičnega nadzora oblasti, posameznikom pa tudi po novi ureditvi ostajajo na voljo pravna sredstva in sodno varstvo.
