Tudi resnica lahko postane »diktatorska«

Cerkev na Slovenskem 30. 09. 2026, 20:00 Alen Salihović

V koprski stolnici so nocoj slovesno obhajali praznik svetega Hieronima, glavnega zavetnika Koprske škofije. Slovesno sveto mašo je vodil koprski škof Peter Štumpf, ki je v pridigi vernike povabil k vsakodnevnemu branju Svetega pisma. Opozoril je, da zgolj poznavanje Božje besede še ne pomeni modrosti – ta se mora pokazati tudi v življenju in dejanjih.

Ob prazniku so se v Kopru razveselili tudi novega slovenskega prevoda Govorov v čast sv. Hieronimu Petra Pavla Vergerija Starejšega, enega najvidnejših humanistov, povezanih s Koprom. Vergerij Hieronima predstavlja kot zgled učenosti, svetosti in predanosti Božji besedi.

»Njena vrednost bo še večja, če nas bo spodbudila, da bomo tudi sami segali po Svetem pismu ter njegovo besedo premišljevali in živeli,« je dejal škof Štumpf. Prav Hieronim nam po njegovih besedah kaže, da mora znanje človeka voditi k Bogu in oblikovati njegovo življenje.

Brez odpovedovanja sebi lahko tudi resnica, do katere smo se dokopali, postane diktatorska, saj ni sposobna tiste brezpogojne ljubezni, ki jo je Kristus vedno zastonjsko daroval ljudem.

Tudi resnica lahko postane »diktatorska«

Škof je svetega Hieronima predstavil kot »nemirnega romarja duha in vere«. Veliko je potoval, njegov težki in prepirljivi značaj pa mu pri tem ni bil vedno v pomoč. V zavzemanju za resnico se je zapletal v spore z učenimi možmi in si nakopal marsikatero neprijetnost.

Nazadnje se je umaknil v Betlehem, v bližino kraja Kristusovega rojstva. Prav to ga je po besedah škofa Štumpfa »držalo pri tleh«. Hieronim je razumel, da brez odpovedovanja sebi ne bo mogel storiti ničesar za Boga.

Škof je ob tem izrekel tudi pomenljivo opozorilo: »Brez odpovedovanja sebi lahko tudi resnica, do katere smo se dokopali, postane diktatorska, saj ni sposobna tiste brezpogojne ljubezni, ki jo je Kristus vedno zastonjsko daroval ljudem.«

Človek resnice o Bogu ne more nikoli spoznati v polnosti, saj je Bog večen in neskončen, lahko pa Boga zelo močno ljubi. Odnos med resnico in ljubeznijo po Štumpfovih besedah uravnava modrost.

»Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa«

Sveti Hieronim je modrost iskal v puščavi, molitvi, odpovedovanju sebi ter predvsem v branju in premišljevanju Božje besede. »Kdor je prijatelj Svetega pisma, je prijatelj z Bogom in zato tudi prijatelj modrosti,« je poudaril koprski škof ter spomnil na znamenite Hieronimove besede: »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa.«

Toda poznavanje Svetega pisma samo po sebi še ni dovolj. Škof Štumpf je opozoril, da imamo tako v Cerkvi kot zunaj nje številne velike poznavalce Svetega pisma, ki pa zato še niso svetniki. »Imajo znanje o Svetem pismu, nimajo pa modrosti, ki prihaja iz Svetega pisma,« je dejal.

Hieronima je za svetnika napravilo prav to, da se je zavezal Božjo besedo, ki jo je preučeval in komentiral, tudi konkretno živeti.

Kdor je prijatelj Svetega pisma, je prijatelj z Bogom in zato tudi prijatelj modrosti.

Sveto pismo imamo na telefonu, toda ali ga beremo?

Škof Štumpf se je dotaknil tudi sodobnega odnosa do Svetega pisma. Danes je Božja beseda dostopna skoraj vsem narodom, najdemo jo na spletu in pametnih telefonih, toda njen jezik je po njegovih besedah mnogim postal tuj. »To je za Cerkev velik alarm,« je opozoril.

Visokoleteče besede po njegovem ne zadostujejo. Če niso domače človekovemu srcu, gredo mimo ušes in se vrnejo h govorcu, ne da bi poslušalcu prinesle Kristusovo življenje.

Škof je ob tem navedel tudi osebno izkušnjo izpred 44 let, ko je v času Jugoslavije služil vojaški rok v Zagrebu. Poznal je majorja, ki je po njegovih besedah odlično poznal Sveto pismo, vendar ni veroval v Boga. »Božjo besedo je zadržal samo v svojem razumu, ni pa ji odprl vrat svojega srca. Ni bil domačin z Božjo besedo,« je dejal Štumpf.

Kaj nam je bliže – Sveto pismo ali mobitel?

V drugem delu pridige je koprski škof vernike postavil pred zelo konkretna vprašanja. »Na kakšnem mestu imam doma Sveto pismo? Ali je na dosegu moje roke ali pa so mi bliže televizor, časopisi, revije in mobitel? Ali berem Sveto pismo vsak dan?«

Spomnil je, da je danes celotno Sveto pismo dostopno tudi prek aplikacij na mobilnem telefonu. Toda bistveno ni, ali ga imamo v žepu, temveč ali ga beremo in dovolimo, da spreminja naše življenje.

Štumpf je spomnil tudi na besede papeža Frančiška, ki je kristjane v poplavi medijskega kričanja vabil, naj se raje privijejo k blagosti Božje besede, ki ne povzroča hrupa, ampak vstopa v človekovo srce. Kdor še ni prebral nobenega evangelija, lahko po besedah škofa začne že danes zvečer in nato nadaljuje počasi, dan za dnem, vrstico za vrstico.

»Ali sem Kristusova knjižnica?«

Sveti Hieronim je svoje sledilce spodbujal prav k takšnemu vsakodnevnemu branju in premišljevanju Božje besede. Po njegovih besedah človek, ki tako živi s Svetim pismom, sčasoma postane »Kristusova knjižnica«.

Škof Štumpf je zato pridigo sklenil z vprašanjem, ki ga mora po njegovih besedah vsakdo zastaviti samemu sebi: »Ali sem res Kristusova knjižnica ali pa samo polica, na kateri leži zaprašeno Sveto pismo?« Svetopisemska beseda lahko človeku pomaga, da postane »Božji človek, pripravljen za vsako dobro delo«, je poudaril koprski škof.

Pridigo je sklenil z molitvijo zavetniku koprske škofije: »Sveti Hieronim, od Svetega Duha vzemi plamen gorečnosti in v nas vžgi ogenj ljubezni do Svetega pisma, da bomo vredni Božje modrosti in nekoč s teboj blagodejne večnosti pri Bogu.«