Bo država draginjo blažila tudi z energetskimi boni?

Slovenija 30. 09. 2026, 15:36 Andrej Šinko

V Sloveniji smo septembra na letni ravni beležili 3,3 odstotno inflacijo, ki so jo krepile zlasti višje cene stanovanj, komunalnih storitev in energentov. Javno-finančni primanjkljaj je v drugem letošnjem četrtletju znašal 750 milijonov evrov, kar predstavlja 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda, javni dolg pa je porasel na 47,7 milijarde evrov oziroma nekaj manj kot 65 odstotka bruto domačega proizvoda.

Na inflacijo so najbolj vplivale podražitve na področju stanovanj, vode, električne energije in plina, kjer je bila rast cen skoraj 9 odstotna. Na področju prevoza so bile podražitve 6,3 odstotne, precejšnja rast cen pa je bila tudi na področju pijače in tobaka, 4,9 odstotna, ter rekreacije, športa in kulture, 3,8 odstotna. Storitve pa so se na letni ravni podražile za dobre 4 odstotke.

Največji izziv ob dražji hrani, ki se draži že daljše obdobje, pa tako ostajajo rastoče cene energentov. Na omenjeno se je vlada že odzvala z interventnim zakonom. »Ta predvideva nižje dajatve, nižji DDV iz 22 odstotkov na 9,5 odstotka za zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, drva, skrajno tudi na elektriko in žal pa trenutno opozicija temu nasprotuje in kot vemo, interventni zakon blokira. Tako da, če bi to sprejeli, bi bila situacija že bistveno boljša,« je dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik.

Ob tem pa spomnil, da vlada še vedno čaka na odgovor Evropske komisije glede znižanja trošarin pod določeni minimum. Če bi se razmere zaostrovale, zima pa bi bila izjemno mrzla, dr. Lahovnik omenja, da bi država lahko posegla tudi po drugih pomočeh, med njimi energetskih bonih za najranljivejše skupine.

Kakšen bo vpliv draginje na javne finance?

Inflacijski pritiski, ki terjajo pomoč in odzivanje države, pa pomenijo tudi izzive za državni proračun, katerega rebalans bo državni zbor obravnaval na jutrišnji seji.

Podatki statističnega urada kažejo, da je javno-finančni primanjkljaj v drugem četrtletju znašal 750 milijonov evrov oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je več kot v enakem obdobju lani. Skupni izdatki države pa so se povečali za več kot 10 odstotkov, predvsem zaradi rasti socialnih nadomestil in sredstev za zaposlene. Narasel pa je tudi skupni javni dolg, na 47,7 milijarde evrov.

Omenjeni poseg države s pomočjo prebivalstvu bo vplival tudi na državni proračun. »Vlada bo prestrukturirala javne izdatke za področja, ki so za ljudi najbolj koristna. Ostalo bo morala v večji meri porezati. Moramo se pa spet zavedati paradoksa – zaradi tega, ker je opozicija sprožila referendum na interventni zakon, pravzaprav minister za finance ne more zdaj narediti realnega rebalansa, dokler ne ve, kakšen bo rezultat referenduma.«

V prvih šestih mesecih je primanjkljaj države znašal 1,4 milijarde evrov,lani v enakem obdobju pa približno 300 milijonov manj. Skupni prihodki so se povečali za 9,1 odstotka, skupni izdatki države pa za 10,6 odstotka.