Spominsko obeležje na ''točki nič'', dogodkov 11. septembra | (foto: Robi Poredoš/STA)
Posledice 11. septembra čutimo še danes
Svet Urh Sušnik
11. septembra 2001 je svet pretresel najbolj smrtonosen teroristični napad v zgodovini, ko so pripadniki Al Kaide ugrabili štiri potniška letala. Dve letali sta trčili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in povzročili njuno zrušenje, tretjega so usmerili v poslopje Pentagona v Arlingtonu, četrto letalo pa je po uporu potnikov strmoglavilo na polje v Pensilvaniji. V napadih je življenje izgubilo skoraj tri tisoč ljudi iz več kot 90 držav, dogodek pa je za vselej spremenil globalno varnostno politiko in odnošaje med Zahodom ter muslimanskim svetom.
Ob 25. obletnici tega prelomnega dogodka je politolog in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila strnil poglede na to, kako se je svet od takrat spremenil ter katere posledice čutimo še danes.
Poudaril je, da so neposredno po napadih sledile tri vojne – v Afganistanu, Siriji in Kurdistanu. Ob tem se je spomnil tudi svojih osebnih izkušenj, ko se je takrat kot analitik ter terenski opazovalec odpravil na vojna območja in v Kurdistanu iz prve roke spremljal borce pešmerg pri obračunu z Islamsko državo.
Čeprav so se razmere po tistem obdobju za nekaj časa umirile, Ferfila opozarja, da danes znova pričujemo napadu na evropsko civilizacijo in Zahod. Stopnjevanje napetosti se je začelo z napadi Hamasa, Hezbolaha in Hutijev ter kasneje Irana na Izrael, kar je vodilo v nadaljnje ameriške vojaške odgovore. Ker je bil Izrael od svoje ustanovitve leta 1948 praktično vsaka štiri leta v vojni, Ferfila edino dolgoročno upanje za stabilizacijo regije vidi v projektu t. i. Abrahamskih sporazumov pod okriljem ZDA. Ti naj bi s sklenitvijo diplomatskih in trgovinskih vezi med ključnimi zalivskimi državami, predvsem Savdsko Arabijo, ter Izraelom končno omogočili mirno sožitje.
Peti člen Nata in geopolitična pat pozicija
Opremljanje zavezništva po 11. septembru je pomenilo tudi zgodovinsko prvo aktivacijo 5. člena Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi. Zaveznice, vključno z Nemčijo in Francijo, so ZDA priskočile na pomoč, kar se danes odraža tudi v prisotnosti vojaških ladij v Hormuški ožini, kjer si države priadevajo obvladovati rekordne skoke cen nafte.
Glede trenutnih vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu Ferfila ocenjuje, da je doseženo premirje izjemno krhko, a obenem v interesu obeh sprtih strani. Medtem ko so iranski raketni napadi povzročili škodo in žrtve v ameriških oporiščih v Zalivu, so ameriško-izraelski napadi močno načeli obrambno infrastrukturo Irana. Posebej skrbljujoča pa je kompleksna geopolitična pat pozicija: medtem ko zaradi vojne v Ukrajini ameriško orožje zadane ruske cilje, Rusija po drugi strani Iranu dobavlja rakete, ki nato preko iranskih izstrelišč ogrožajo ameriška oporišča.
