Šircelj: Rebalans zagotavlja socialno državo in investicije

Slovenija 11. 09. 2026, 13:14 Andrej Šinko

Rebalansa državnega proračuna za letos, kljub povečanju izdatkov, ohranja primanjkljaj v okvirih evropskih fiskalnih pravil. Največ denarja bo šlo za področje obrambe, sledijo pa ministrstva za finance, demografijo in družino ter izobraževanje znanost in mladino. Bistveno se povečujejo tudi dohodki države, kar je posledica ugodnih gospodarskih gibanj.

Po včerajšnji potrditvi na vladi, je bil predlog rabalansa proračuna poslan v obravnavo v državni zbor. Prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da proračunski primanjkljaj znaša 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni 2,2 milijarde evrov in je skladno z evropskimi pravili.

Prav tako pa spremembe ne bodo imele negativnih posledic za nikogar, saj se ohranjajo investicije in tudi vsi izdatki namenjeni državljanom. »S tem rebalansom proračuna ne jemljemo nikomur. Zagotavljamo socialno državo, prav tako ne zmanjšujemo investicij. Z drugimi besedami, življenje državljank in državljanov bo v naslednjih treh mesecih in pol potekalo popolnoma nemoteno. Ta proračun na njihovo življenje ne bo imel nobenih negativnih vplivov, kvečjemu pozitivne.«

Za kaj bo šlo največ sredstev?

Največji delež odhodkov je namenjen obrambnemu resorju, in sicer 269 milijonov evrov, zlasti zaradi zagotavljana zavez danih NATU. Ministrstvo za finance bo imelo na voljo 263 milijonov evrov, resor za delo družino, družino, socialne zadeve in enake možnosti 221 milijonov evrov, ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pa 201 milijon evrov.

Rastejo tudi prihodki državne blagajne

Na drugi strani država beleži rast prihodkov iz davčnih dajatev. V prvih osmih mesecih so se skupni prihodki povečali za skoraj 11 odstotkov. Največjo rast prinašajo davek na dohodke pravnih oseb in dohodnina, kjer so se prilivi zvišali za 10 odstotkov. Prispevki za socialno varnost so v blagajno prinesli dobrih 7 odstotkov, podobno tudi prilivi z naslova davka na dodano vrednost in drugih davkov na blago ter storitve.

Šircelj je pojasnil, da so boljši tudi podatki glede zadolženosti države. »Javni dolg naj bi se v letu 2026, to je nova napoved, znižal pod 65 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je prav tako ugoden podatek. In seveda ta podatek je pomemben tudi za oceno, ki jo dajejo mednarodne institucije oziroma mednarodne agencije.«

Obeti bistveno boljši kot spomladi

Omenjeno je posledica gospodarske rasti, ki jo spodbujajo povečana domača potrošnja, naložbe v gradbeništvu ter uspešen izvoz v farmacevtski, medicinski in avtomobilski industriji. Glede na napoved Umar-ja naj bi bila rast letos 3,8 odstotna, kar je bistveno več v primerjavi z evrskim območjem, kjer bo 0,9 odstotna. Izziv za gospodarstvo sicer po besedah ministra ostajajo nihanja cen nafte in energijskih virov, ki pa jih bo vlada v prihodnje po napovedih ministra poskušala blažiti s prilagajanjem trošarin.

Minister Šircelj je dejal še, da slovenski finančni sistem ostaja stabilen, nekoliko pa skrbijo podatki o slabšanju konkurenčnosti. »In to je seveda za to vlado tisti podatek, ki je pomemben za to, da konkurenčnost izboljšamo. To lahko naredimo le ob stabilnih, predvidljivih javnih financah, ki so v okviru fiskalnega pravila.«

Šircelj se je dotaknil tudi prvih 100 dni dela finančnega ministrstva in poudaril, da opravili finančni pregled, sprejeli rebalans, prenesli kar šest evropskih direktiv in pripravili zakonodajo za večjo dostopnost gotovine. Kar se mu sicer ne zdi nič posebnega, s kakšnim izzivom so bili soočeni v času ukrepanja epidemije covida-19.