Vlada sprejela rebalans; kakšna odločitev je pred Slovenijo?

Slovenija 10. 09. 2026, 14:46 Rok Mihevc

Vlada je potem, ko se je seznanila z jesensko analizo gospodarskih gibanj, sprejela rebalans letošnjega proračuna. Pripravo tega je olajšala bistveno popravljena gospodarska rast, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik vlade Janez Janša. Vlada bo rebalans sedaj poslala v državni zbor, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil jutri. Janša je danes predstavil tudi širšo sliko slovenskih javnih financ, gospodarstva in javnega sektorja.

Po Janševih besedah je pripravo rebalansa olajšala popravljena napoved gospodarske rasti. Ob tem pa ostaja nekaj negotovosti zaradi razvojnega zakona, ki je trenutno blokiran, zato njegovi javnofinančni učinki še niso znani. Ta vprašanja se bodo prenesla v pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.

Vlada je ob 100 dneh od prisege opravila tudi delovni posvet. Janša je poudaril, da so prvi meseci nove vlade namenjeni predvsem preverjanju stanja, ki ga je vlada prevzela, oblikovanju ekip in uresničevanju koalicijske pogodbe. »Neke dokončne slike nimamo, saj na nekaterih ministrstvih še vedno potekajo revizije oziroma se nanje čaka. Se že kaže, da stanje na nekaterih področjih ni takšno, kot je bilo predstavljeno v primopredajnih zapisnikih.«

Gospodarstvu naj bi primanjkovalo 150.000 ljudi

Večina ministrstev naj bi po njegovih besedah nalogo ekipiranja opravila dobro. Več težav je bilo tam, kjer je prišlo do združevanja ministrstev. Spremembe naj bi se odrazile tudi v rebalansu proračuna, proces pa naj bi bil zaključen do konca leta. Med osrednjimi temami posveta je bila tudi gospodarska slika Slovenije. Janša je opozoril, da je Slovenija po osamosvojitvi sprva hitro dohitevala evropsko povprečje, nato pa se je napredek ustavil. Pri tem izpostavlja velik paradoks slovenskega trga dela.

Medtem ko je v nekaterih delih javnega sektorja prišlo do povečanja števila zaposlenih, naj bi slovenskemu gospodarstvu primanjkovalo približno 150.000 delavcev. Ta primanjkljaj zajema tako manj zahtevna kot tudi visoko zahtevna in visoko izobražena delovna mesta. Pomanjkanje delovne sile država nadomešča tudi z uvozom tujih delavcev. Janša je opozoril, da to ob združevanju družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. Ob rekordno nizki brezposelnosti po njegovih besedah hkrati hitro naraščajo sredstva za socialne transferje.

Kritičen do rasti javne uprave in birokracije

Premier je kot enega od strukturnih problemov izpostavil tudi rast zaposlenosti v delih javnega sektorja, kjer po njegovem mnenju ni bila vedno upravičena. »Od osamosvojitve se je število zaposlenih v javnem sektorju po njegovih besedah povečalo s približno 125.000 na 126.000, pri čemer pa so bile spremembe med posameznimi področji zelo različne. Rast zaposlenosti v obrambi je denimo označil za razumljivo zaradi vzpostavitve slovenske vojske, večja odstopanja pa vidi predvsem v civilnem delu državne uprave. To, da ponekod v nekaterih delih sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši.«

»Pred Slovenijo je odločitev«

Janša meni, da Slovenijo čaka pomembna odločitev: ali bo v času pomanjkanja delovne sile izvedla prestrukturiranje in človeške vire prerazporedila tja, kjer bodo ustvarjali večjo dodano vrednost, ali pa bo sedanji sistem ostal nespremenjen. »Če tega ne bo, obstaja nevarnost, da bo Slovenija tudi čez deset let ostala približno na 91 odstotkih evropskega povprečja, kljub potencialom, ki jih ima.«

Prav gospodarska rast, blaginja za vse, debirokratizacija in decentralizacija so med ključnimi prioritetami, ki jih je vlada opredelila v koalicijski pogodbi.