Alarmantno pomanjkanje učiteljev, junija rekordnih 4000 prostih mest

Novice 20. 08. 2026, 10:18 Alen Salihović

Pred začetkom novega šolskega leta se slovenske šole in vrtci znova soočajo z velikim pomanjkanjem kadra. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo junija objavljenih rekordnih 4006 prostih delovnih mest za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, julija pa še skoraj 3400. Trenutno je aktualnih 789 prostih delovnih mest za pedagoške delavce.

Število razpisov iz leta v leto narašča

Junijskih več kot 4000 objavljenih prostih delovnih mest je največ v zadnjih šestih letih. Za primerjavo: junija 2021 jih je bilo 2462, leto pozneje 3282, leta 2023 3519, leta 2024 3525, lani pa 3723.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo na zavodu skupaj objavljenih nekaj manj kot 13.000 oglasov za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. Pri tem na zavodu opozarjajo, da je lahko oglas za isto delovno mesto objavljen večkrat. V celotnem lanskem letu je bilo takšnih objav nekaj več kot 20.700, medtem ko jih je bilo leta 2021 nekaj več kot 13.600.

Največ potreb po osnovnošolskih in visokošolskih učiteljih

Med trenutno aktualnimi 789 prostimi mesti je največ, 181, namenjenih visokošolskim učiteljem in sodelavcem na visokošolskih zavodih. Osnovne šole iščejo 132 predmetnih učiteljev in 115 učiteljev razrednega pouka.

Veliko je tudi povpraševanje po vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok, za katere je razpisanih 113 mest. Šole in drugi zavodi iščejo še 56 strokovnjakov za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, 53 strokovnjakov za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami ter 51 učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah in vzgojiteljev v dijaških domovih.

Saša Božič: Ne manjka nekaj sto, ampak nekaj tisoč učiteljev

Da uradne številke kažejo le del razsežnosti problema, opozarja ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. »Problem je res velik. Ne govorimo o nekaj sto manjkajočih učiteljih, ampak konkretno o nekaj tisoč manjkajočih učiteljih, če bi želeli pokriti vse potrebe po šolah in vrtcih,« poudarja.

Po njegovih besedah gre za kompleksen problem, ki ga ne bo mogoče rešiti čez noč. Ministrstvo je nekatere ukrepe že začelo izvajati, predvsem za spodbujanje mladih k pedagoškemu študiju in za preprečevanje odhajanja zaposlenih iz šol in vrtcev v gospodarstvo. Toda po Božičevem mnenju bo treba narediti še več.

Tudi ugodnejša stanovanja za mlade učitelje

Božič meni, da bi bilo smiselno razmišljati tudi o manj običajnih rešitvah. Ena od možnosti bi bila pomoč mladim učiteljem pri reševanju stanovanjskega vprašanja.

»Recimo, da se mladim učiteljem ponudi najem stanovanja po ugodnejši ceni, da se mogoče poskuša poiskati še kakšne druge vzvode, s katerimi bi spodbudili ljudi, da se vključijo v delo v šoli,« predlaga.

Pomanjkanje kadra namreč pomeni, da morajo šole iskati različne rešitve. Tako denimo biolog poučuje fiziko, čeprav za ta predmet nima ustrezne izobrazbe. Ponekod zaposlujejo ljudi, ki so končali prvo bolonjsko stopnjo pedagoškega študija, ne pa tudi magistrskega študija. Drugod poučujejo ljudje z visokošolsko izobrazbo, ki sploh ni pedagoške smeri, pomagajo pa tudi upokojeni učitelji in študenti.

Bi lahko pot do ustrezne izobrazbe skrajšali?

Ravnatelj mengeške osnovne šole zato odpira tudi vprašanje prilagoditve izobraževanja za tiste, ki že več let poučujejo, vendar formalno nimajo vseh zahtevanih kvalifikacij.

Sprašuje se, ali učitelj, ki denimo že pet ali deset let dela v šoli in ima pedagoško izobrazbo, vendar poučuje predmet, za katerega formalno ni usposobljen, res potrebuje še dve leti študija. Ena od rešitev bi bili po njegovem krajši programi oziroma posebni moduli, s katerimi bi zaposleni hitreje pridobili manjkajoče kompetence in ustrezno izobrazbo.

Če je pot do formalne usposobljenosti dolga dve ali celo pet let, se zaposleni zanjo težko odločijo, opozarja Božič. Zato bo treba po njegovih besedah pretehtati, ali je bolje imeti učitelja, ki že ima pedagoške izkušnje in del potrebnega znanja, ter mu omogočiti krajšo pot do ustrezne kvalifikacije, kot pa zaradi pomanjkanja kadra zaposlovati ljudi brez izobrazbe z zahtevanega področja.

Šole iščejo tudi kuharje, čistilce in vzdrževalce

Težave pa niso omejene samo na učitelje in vzgojitelje. Delodajalci v dejavnosti izobraževanja imajo trenutno skupaj 1103 aktualna prosta delovna mesta. Več kot 300 jih je za nepedagoške poklice.

Med drugim iščejo 140 delavcev za pomoč pri pouku, 40 čistilcev, 28 kuharjev, deset kuharskih pomočnikov in 11 vzdrževalcev.

Zanimivi so tudi podatki o brezposelnosti. Julija se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 500 ljudi, ki jim je delovno razmerje prenehalo na delovnem mestu strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta jih je bilo 1156.

Podatki in opozorila ravnateljev tako kažejo, da kadrovski primanjkljaj pred začetkom novega šolskega leta ostaja eden večjih izzivov slovenskega šolstva. Poleg pridobivanja novih učiteljev bo pomembno tudi vprašanje, kako v šolah zadržati obstoječe zaposlene in tistim, ki že poučujejo brez vseh zahtevanih kvalifikacij, omogočiti smiselno pot do ustrezne izobrazbe.