Posledice suše na koruznem polju | (foto: Nebojša Tejić/STA)
Suša vse bolj pritiska na kmetijstvo, prehransko verigo in energetiko
Novice Alen Salihović
Dolgotrajna suša in vročinski val ne povzročata težav le kmetom, ampak vse bolj posegata v prehransko varnost in proizvodnjo električne energije. Pridelki bodo na številnih območjih občutno manjši, država pripravlja pomoč kmetom, zaradi nizkih pretokov rek pa morajo svoje delovanje prilagajati tudi elektrarne. V Sloveniji Jedrska elektrarna Krško obratuje z zmanjšano močjo, še hujše pa so razmere v Romuniji in na Madžarskem.
Pri koruzi ponekod tudi do 90-odstotni izpad
Posledice letošnje suše so v slovenskem kmetijstvu že zelo resne. Po trenutnih ocenah pri žitih pričakujejo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi ponekod celo do 90-odstotnega. Pri krompirju se ocene izgub gibljejo med 30 in 90 odstotki, pri oljnih bučah pa škoda presega 50 odstotkov. Posledice občutijo tudi sadjarji, vinogradniki, zelenjadarji, ribogojci in gozdarji.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij opozarja, da težava ni omejena zgolj na letošnjo letino. Sušni stres in izjemno visoke temperature poškodujejo sadna drevesa ter vplivajo na nastavek cvetnih brstov, zato se lahko posledice poznajo tudi pri rodnosti v prihodnjih letih.
Posebej izpostavljena sta koruza in travinje za pridelavo krme. Manj domačih pridelkov pomeni tudi manj surovin za živilsko industrijo, večjo odvisnost od uvoza in dodatne pritiske na proizvodne stroške ter posledično na cene hrane.
Država pripravlja pomoč kmetom
Ministrstvo za kmetijstvo medtem pripravlja ukrepe za pomoč prizadetim kmetom. Državna sekretarka Mojca Erjavec je ob ogledu razmer na območju Domžal dejala, da so razmere na terenu pereče in da bo k pomoči pristopila tudi država.
Na evropski ravni je Slovenija dobila 2,7 milijona evrov, ministrstvo pa napoveduje, da bodo evropska sredstva zelo verjetno nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi. Za odpravljanje posledic lanske suše in pozebe je bilo sicer zagotovljenih več kot 15 milijonov evrov, prva izplačila pa pričakujejo konec avgusta.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pričakuje konkretno finančno pomoč še letos. Med predlogi so tudi popis škode, ugodnejše možnosti kreditiranja in zmanjševanje nekaterih administrativnih bremen.
Namakanje kot eden ključnih odgovorov
V ospredje vse bolj prihaja vprašanje namakalnih sistemov. Strokovnjak za namakanje s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Marko Černe meni, da bi bilo treba predvsem pri manjših sistemih poenostaviti zakonodajo. Predlaga, da bi jih podobno kot rastlinjake obravnavali kot kmetijsko opremo in ne več kot objekte, kar bi lahko bistveno pospešilo njihovo postavljanje.
Tudi država napoveduje več vlaganj na tem področju. Po besedah Erjavčeve je v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike za namakanje zagotovljenih približno deset milijonov evrov, trenutno pa sta odprta dva razpisa.
Prilagajanje na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke bo zahtevalo dolgoročne naložbe v namakanje, zaščito pridelave in večjo odpornost celotne prehranske verige.
Suša postaja tudi energetski problem
Pomanjkanje vode pa vse bolj posega tudi na področje energetike. Slovenska vlada je za dodatnih sedem dni podaljšala nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo. Jedrska elektrarna Krško mora zaradi nizkega pretoka in visoke temperature Save obratovati najmanj na minimalni moči, ki še omogoča varno in zanesljivo delovanje.
Pri zagotavljanju pogojev za njeno obratovanje sodelujejo hidroelektrarne na Spodnji Savi. S postopnim spuščanjem vode iz akumulacijskih bazenov morajo zagotavljati čim bolj enakomeren in zadosten pretok Save pri jedrski elektrarni.
Razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu ostajajo zaostrene, vendar so se nekoliko izboljšale po ponovnem vklopu 400-kilovoltnega daljnovoda Divača–Sredipolje. Po ocenah sistemskega operaterja ELES je električne energije za zdaj dovolj, Slovenija pa lahko morebitni primanjkljaj pokrije z uvozom.
V Romuniji in na Madžarskem ustavili jedrske reaktorje
Kako resna lahko postane povezava med sušo in proizvodnjo elektrike, kažeta Romunija in Madžarska. Romunija je zaradi rekordno nizkega vodostaja Donave začela postopek ustavitve še drugega reaktorja jedrske elektrarne Černa voda. Elektrarna sicer zagotavlja približno petino električne energije v državi.
Prvi reaktor so ustavili že julija, vodostaj Donave pa je zdaj tako nizek, da ni več mogoče zagotavljati ustreznega hlajenja. Romunija namerava izpad nadomestiti z drugimi viri in uvozom električne energije.
Podobne težave imajo na Madžarskem, kjer so zaradi rekordno nizkega vodostaja Donave v začetku avgusta ustavili jedrsko elektrarno Paks. To je bila prva takšna ustavitev v 44 letih.
Posledice lahko segajo v prihodnje leto
Letošnja suša tako ni več zgolj vprašanje kmetijske škode. Pomanjkanje vode hkrati prizadene pridelavo hrane, oskrbo z električno energijo in širše gospodarstvo.
Po analizi nizozemske banke Triodos bi lahko posledice ekstremne suše evropski bruto domači proizvod zmanjšale za približno odstotek oziroma okoli 180 milijard evrov, kmetijska proizvodnja pa bi se lahko zmanjšala za tri do sedem odstotkov.
Dogajanje letošnjega poletja zato vse bolj odpira vprašanje, kako hitro lahko Slovenija in druge evropske države prilagodijo kmetijstvo, upravljanje voda in energetiko razmeram, v katerih dolgotrajne suše in vročinski valovi niso več izjema, ampak vse pogostejši del poletja.
