Mladi slovenski prostovoljci v Etiopiji

Slovenija 11. 08. 2026, 09:38 Marta Jerebič

Pet mladih slovenskih prostovoljcev je za mesec dni zamenjalo domače okolje za Etiopijo. Sara Kavčič, Ana Lina Lenarčič in Bruno Žižmund iz Ljubljane ter mlada zakonca Sara in Tomaž Bračko iz Šmarij pri Jelšah pomagajo v salezijanskem mladinskem centru v mestu Debrezeit blizu Adis Abebe. Po prvem tednu pravijo, da so jih najbolj nagovorili otroci, odprtost salezijanske skupnosti in drugačen, bolj sproščen način življenja. Njihove odzive je zbral salezijanec Marko Suhoveršnik, njegovo poročilo objavljamo v nadaljevanju

Otroci, ki kljub pomanjkanju izžarevajo veselje

Dopoldne prostovoljci mlajše otroke iz revnejše okolice poučujejo angleščino in preprostih osnov glasbe, z njimi ustvarjajo na delavnicah ter se igrajo. Popoldne se pridružijo lokalnim animatorjem pri organiziranih igrah za starejše otroke, obenem pa poskrbijo tudi za najmlajše, ki se v center radi vračajo.

Ano Lino Lenarčič je posebej nagovorilo veselje otrok, ki ga njihova življenjska stiska ni zatrla. »Otroci so polni veselja in upanja. V njihovih očeh vidiš, da so polni življenja in da se zelo radi igrajo. Vedno, ko pridemo iz hiše, pritečejo do nas, nas primejo za roke in pozdravijo,« pripoveduje. Jezikovna ovira pri tem ni nepremostljiva. »Čeprav ne govorimo istega jezika, vedno najdemo nekaj, kar lahko počnemo skupaj.«

Salezijanci so jih sprejeli kot svoje

Prostovoljci živijo skupaj s salezijansko skupnostjo. Dan začenjajo in končujejo s skupno molitvijo, vsak dan pa se salezijancem pridružijo tudi pri sveti maši. Duhovno življenje jim daje moč za delo in prostor za hvaležnost ob vsem, kar doživljajo. Bruno Žižmund pravi, da so jih salezijanci sprejeli z veliko odprtostjo in pozornostjo. »Tukajšnja skupnost je zelo odprta in vsi se počutimo zelo domače. Salezijanci so zelo pozorni do nas in vedno sprašujejo, kako smo in ali smo v redu. Res smo lahko hvaležni, da smo del te skupnosti – pri obrokih, delu, molitvi in igri.«

Za mlada zakonca nekoliko drugačen dopust

Posebno izkušnjo doživljata Sara in Tomaž Bračko, ki sta se na misijonsko prostovoljstvo odpravila kot mlada zakonca. Oba sta že zaposlena, zato poudarjata tudi razumevanje delodajalcev, ki sta jima omogočila daljšo odsotnost. Ob odhodu sta se spraševala tudi, kako bo mesec dni živeti v skupnosti z drugimi prostovoljci, saj sta doma vajena svojega zakonskega vsakdana. Po prvih dneh ugotavljata, da je tudi skupnostno življenje dragocen del izkušnje. »Zelo lepo je živeti tukaj tudi z drugimi prostovoljci. To je res lepa, čudovita izkušnja – malo drugačen dopust, ki bi ga priporočila še komu,« pravita.

Drugačen ritem življenja

Prostovoljci so se že po prvem tednu dobro vključili v tamkajšnji način življenja. Kulturne razlike in drugačne prehranske navade jim niso preprečile, da bi se približali ljudem ter sprejeli drugačen način razmišljanja in dela. Sara Kavčič ob tem poudarja predvsem razliko med slovenskim in etiopskim vsakdanom. »Misijon doživljam kot nekaj zelo lepega. Vsak dan tukaj se mi zdi nekaj posebnega. Čeprav se slovenska in tukajšnja kultura zelo razlikujeta, še posebej v načinu življenja, je tukaj življenje veliko bolj sproščeno in brezskrbno kljub velikemu pomanjkanju.«

V novem okolju pa jim je dobro poznana don Boskova karizma, ki jih povezuje s salezijanskim poslanstvom med otroki in mladimi.

S seboj prinesli tudi pomoč iz Slovenije

Na misijonsko izkušnjo so se pripravljali že pred odhodom. Zbirali so sredstva, ki so jih prinesli s seboj in bodo namenjena otrokom ter salezijanski skupnosti za nadaljevanje njenega poslanstva. Štirje salezijanci, ki delujejo v skupnosti, se vsem dobrotnikom iz Slovenije iskreno zahvaljujejo za njihove darove.

Slovenski prostovoljci pa domov pošiljajo tudi pozdrave in zagotavljajo, da se vseh spominjajo v molitvi. Ob vročini, ki te dni vztraja v Sloveniji, dodajajo še hudomušno željo: »Ko bi vam vsaj lahko poslali nekaj hladnih uric, ki jih tukaj prinaša vsakodnevni dež.«