Marija Snežna na Svetini | (foto: Rok Mihevc)
Praznujemo Marijo Snežno
Novice Marjana Debevec
Obhajamo praznik Marije Snežne. Največja cerkev Marije Snežne, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Posvečena pa ji je tudi kapela na Kredarici, najvišje svetišče na tleh države Slovenije, kjer je dopoldne potekala sveta maša.
Zakaj Marija Snežna?
Največja cerkev Marije Snežne, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Njeno ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives je nastalo na podlagi legende.
Pod papežem Liberijem, ki je Cerkev vodil od leta 352 do leta 366, je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da Gospodovo mater Marijo napravi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok.
Molila sta, kako naj bi ta sklep uresničila. V noči med 4. in 5. avgustom, ko je v Rimu navadno največja vročina, se je zakoncema v sanjah prikazala Marija in velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg.
Enake sanje je imel tudi papež Liberij, ki je zgodaj zjutraj šel v spremstvu duhovščine in ljudstva na grič Eskvilin, pokrit s snegom, in tam označil prostor za zidanje Marijine cerkve.
Bleščeče beli sneg sredi poletja je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti. Pri cerkvi, ki jo je papež Liberij dal pozidati, je bila tudi votlina Kristusovega rojstva, posneta po pravi betlehemski votlini, zato so to cerkev imenovali tudi 'blažena Devica Marija pri jaslicah'.
Slovesno tudi pri nas
Posebej slovesno so današnji praznik obeležili pretekli konec tedna na Svetini nad Celjem, kjer že skoraj 600 let stoji cerkev, posvečena Mariji Snežni. Ob njenem godu je tam največji, dvodnevni romarski shod, ki mu pravijo tudi »šentoščevo«.
Sveto mašo je v nedeljo daroval upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Spregovoril je o nenehnem duhovnem boju med dobrim in zlim, svetlobo in temo, grehom in krepostjo, mirom in vojno.
»To se ne dogaja samo v svetu nekje daleč. Te sile teme, to soočenje, se žal priplazi tudi našo bližino, tudi v naše domove in družine, na naše domače dvorišče, sredi mojega in tvojega srca: tu se na zadnje odloča, tu v naši vesti, v našem srcu, tu se rojevajo misli in želje. Zato je tako pomembno, da smo čuječi, da s tem računamo in prav zato smo priromali na ta sveti kraj, da bi znova tudi danes zajeli novih moči, da bomo znali odgovarjati na ta vprašanja.«
Slovesni maši je sledila procesija s kipom Marije Snežne na tronu okoli cerkve in petjem litanij Matere Božje. Ta markantna romarska cerkev, ki je posvečena prav Mariji Snežni, v idilični in urejeni hribovski vasi na travnatem sedlu že vse od časov celjskih grofov zbira romarje od blizu in daleč.
Nekaj več nam je povedal tamkajšnji župnik dr. Vinko Kraljič. »Mi rečemo da praznujemo šentoščevo soboto in šentoščevo nedeljo. Stari Slovani so tukaj na Svetini v enem gaju, ko se je imenoval šentošč slavili Boga svetovita. Svetovita ne praznujemo več, se je pa ime šentošč ohranilo.
Tako da v župnijskem pismu ne napišem: praznujemo Marijo snežno, ampak šentoščevo soboto in nedeljo. Danes je bilo tukaj približno 1500 ljudi, vsi skupaj pa so le prišli k Mariji snežni. Res se Marija snežna na ta dan zelo visoko praznuje.«
Slovesno je v teh dneh tudi po drugih kapelah in cerkvah, ki so posvečene Mariji Snežni. V kapeli Marije Snežne v Martuljku – t. i. Finžgarjevi kapeli – bo v soboto ob 10. uri sveta maša ob 100-letnici kapele. Maševal bo upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
