Veronika Vizjak in Tone Planinšek | (foto: ARO)
Tone me je popeljal v svet, ki mi ni bil blizu
Radijski utrip Rok Mihevc
Ob slovesu Toneta Planinška, ustvarjalca in voditelja oddaje Vstani in hodi, s katero so v programu svoj prostor dobili bolniki in invalidi, je nekaj besed zapisala njegova dolgoletna sovoditeljica in prijateljica Veronika Vizjak.
Pretresla me je novica, da se je od nas poslovil Tone Planinšek, s katerim sva 25 let soustvarjala oddajo Vstani in hodi, namenjeno bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem.
Najina zadnja oddaja je bila predvajana 27. decembra 2020, ko smo praznovali njen srebrni jubilej. Takrat nama ni bilo dano, da bi jo vodila skupaj, ker smo bili v času epidemije koronavirusa. Že v tistem obdobju se je Tonetu zdravstveno stanje slabšalo, zato sva se odločila, da bo prav jubilejna oddaja najina zadnja.
Zelo veliko mi je pomenilo, da je Tone sprejel izziv, da postane idejni vodja oddaje in se uči plavati v radijskih vodah. V tem času je oddaja dobila sedanje ime, himno in avizo. Zelo rad jih vodil v živo. Prepričan je bil, da lahko invalid, ki je sam preizkušan, najbolje razume stiske svojih poslušalcev. To je oddaji dajalo poseben pečat. Vedno je poudarjal, da namen mesečnih oddaj ni le tolažiti, ampak predvsem razveseljevati, opogumljati, spodbujati, opozarjati in biti aktualen. S težkim srcem se je poslovil od ustvarjanja oddaje, a vedel je, da bo z ljudmi, ki jih je spoznaval prek nje, ostal povezan, tudi v molitvi.
Vedno je poudarjal, da namen mesečnih oddaj ni le tolažiti, ampak predvsem razveseljevati, opogumljati, spodbujati, opozarjati in biti aktualen.
S Tonetom sva se takoj ujela kot človeka, postala prijatelja, se zapletla v pogovor tudi po oddajah, kdaj izbruhnila v smeh tudi med oddajo, se obiskovala na družinskih dogodkih in bila skupaj v Medžugorju. Lepo sva se dopolnjevala in se bogatila.
Spominjam se ga kot človeka, ki se je boril za pravice gibalno oviranih. Bolnike, invalide, starejše in kakor koli preizkušene je imenoval »najimenitnejša skupina ljudi«.
Poudarjal je, da je v medijih preveč slabih novic in da je potrebno objavljati dobre in pozitivne zgodbe. Dejal je: »Nas invalidov ne smejo le pomilovati. Nismo ljudje s posebnimi potrebami, ampak s posebnim poslanstvom.«
Tone me je popeljal v svet, ki mi ni bil blizu, in mi ga je pomagal bolje razumeti. Skupaj sva zmogla, skupaj smo zmogli 25 let ustvarjati veliko dobrega.
Njegova zadnja misel v jubilejni oddaji je bila na nek način preroška: »Sprejeti moraš svoj križ. Če ga boš nosil pogumno, te bo nesel v nebesa.« Naj te križ, ki si ga pogumno nosil, odnese v nebesa. Hvala, dragi Tone, za vse skupne, nepozabne trenutke. Prišel je čas slovesa. Lepo se imej v Božjem naročju in naj ti bo povrnjeno v nebeški slavi.
