Škof Jurij Bizjak med snemanjem oddaje Globine | (foto: Izidor Šček)
Globine o Mojzesovi oporoki
Globine Blaž Lesnik
V julijski oddaji iz cikla Med korenine vere se podajamo v zaključek Peteroknjižja – odprli bomo Peto Mojzesovo knjigo. Potem ko smo z Izraelci prepotovali puščavo, se zdaj s škofom dr. Jurijem Bizjakom ustavljamo na moabskih planjavah pred Jeriho. Peta Mojzesova knjiga ni le hladna zbirka zakonov, temveč veličastna duhovna oporoka velikega voditelja, ki se poslavlja od svojega ljudstva.
V hebrejščini se knjiga imenuje Debarim (Besede), medtem ko grški naziv Devteronomij pomeni »ponovljena postava«. Škof Bizjak knjigo opisuje kot zelo lepo berljivo besedilo, ki ga lahko odpremo kjerkoli in beremo kot pripoved. Njen namen je pripraviti ljudstvo na prihodnost v Kanaanu, pri čemer Mojzes ne govori le o pravilih in zakonih, temveč jih tudi razlaga z očetovsko skrbjo in ljubeznijo. Škof posebej poudarja, da te zapovedi niso nekaj tujega: »Vse sem potegnil iz vašega srca. In vam vse to pišem samo zato, da bi vi lažje prebrali, kaj vam piše v srcu, v vaši vesti, v vaši duši«.
Skozi knjigo spoznamo celovit lik Mojzesa, čigar življenje škof razdeli na tri ključna obdobja:
1. Egipt (prvih 40 let): Čas Mojzesovega izobraževanja v znanosti in teologiji.
2. Pastirstvo (40 let): Čas preizkušnje v puščavi ob Sinaju, kjer ga je Gospod opazoval, kako ravna s čredo, preden mu je zaupal ljudstvo.
3. Vodenje (zadnjih 40 let): Pot skozi puščavo do praga Obljubljene dežele.
Mojzes se poslovi pri 120 letih, poln moči in s sokoljim očesom, s katerim z gore Nebo zre v deželo, v katero sam ne bo vstopil – kar je po škofovih besedah del Božje vzgoje, ki nas uči, da uspeh ni vedno v naših rokah, temveč v Božjih.
»Poslušaj, Izrael« in trije veliki prazniki
V središču knjige je temeljna judovska izpoved vere: »Poslušaj, Izrael! Gospod je naš Bog, Gospod je edini«. Ta poziv k poslušanju srca in vesti je dopolnjen z navodili za tri velike letne praznike, ki so stebri spomina in hvaležnosti:
* velika noč: spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti
* binkošti: spomin na zavezo in postavo na Sinaju, ki ji Nova zaveza doda Duha, ki oživlja (v Sionu)
* šotorski praznik: Jesenska zahvala za pridelke in spomin na potovanje po puščavi.
Nevarnost blagostanja v današnjem času
Sporočilo Pete Mojzesove knjige je presenetljivo aktualno za sodobno družbo. Mojzes ljudstvo svari pred nevarnostjo blagostanja. Ko bodo v deželi »vodnjakov in vinogradov«, se lahko zgodi, da bodo pozabili na Gospoda in mislili, da so si vse pridobili sami.
Škof Bizjak v tem vidi vzporednico z današnjo evropsko civilizacijo: »Duhovno življenje je podobno športu – dokler si voljan jemati napor nase, bo šlo. Če to opustiš, pešaš in izgubiš«. Poudarja, da je zvestoba zapovedim nujna za ohranitev človeškosti: »Dokler človek želi ostati človek, biti človeški, so te stvari nujno potrebne«.
Prenašanje ognja na nove generacije
Knjiga se zaključi s prenosom vodstva na Jozueta. Škof opozarja na pomen družine kot temeljne celice za prenos vere in morale. Brez zavedanja o koreninah in spoštovanja do tistega, kar smo prejeli, se namreč ne moremo odgovorno odločati za prihodnost.
