Strokovnjaki doma in po svetu o prihodnosti zdravstva

Pogovor o 09. 07. 2026, 08:40 Rok Mihevc

Slovensko zdravstvo potrebuje boljšo organizacijo, manj ideoloških delitev in več sodelovanja med stroko ter odločevalci. To je bilo osrednje sporočilo okrogle mize »Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda«, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres in ste ji lahko prisluhnili v tokratni oddaji Pogovor o. Ugledni zdravniki, pravni strokovnjaki in predstavniki slovenske stroke iz tujine so predstavili izkušnje uspešnih evropskih zdravstvenih sistemov ter oblikovali vrsto konkretnih predlogov za izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe v Sloveniji.

Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je uvodoma poudaril, da organizacija že več kot 35 let povezuje Slovence doma in po svetu ter spodbuja prenos znanja v domovino. Prav zdravstvo je eno izmed področij, kjer lahko slovenski strokovnjaki iz tujine pomembno prispevajo k razvoju države. Po njegovih besedah je cilj srečanja oblikovati predloge, ki bodo temeljili na stroki in praktičnih izkušnjah ter jih predstaviti pristojnim državnim institucijam kot prispevek k prihodnji prenovi slovenskega zdravstvenega sistema.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović je poudarila, da slovensko zdravstvo še vedno dosega zelo dobre strokovne rezultate, čeprav sistemska organizacija že dolgo ne sledi razvoju medicine in spreminjajočim se potrebam prebivalstva. Po njenih besedah zdravniki pogosto dosegajo odlične rezultate predvsem zaradi svoje strokovnosti, predanosti in osebne odgovornosti, ne pa zaradi optimalnega delovanja sistema. Zato so nujne spremembe, ki bodo sledile razvoju medicinske stroke, demografskim spremembam in sodobnim načinom organizacije zdravstva. Posebej je opozorila, da uspešnega zdravstvenega sistema ni mogoče graditi na ideoloških razpravah. Medicina temelji na znanju, preverjenih dokazih in mednarodnih izkušnjah, zato bi morale biti tudi zdravstvene reforme zasnovane predvsem na strokovnih argumentih.

Pobudnica okrogle mize prof. dr. Metka Zorc je v svojem predavanju predstavila vrsto področij, kjer bi bilo mogoče zdravstveni sistem izboljšati že z boljšo organizacijo. Po njenem mnenju mora Slovenija najprej reorganizirati primarno zdravstveno raven in okrepiti družinsko medicino, saj prav tam nastajajo številne težave, ki se nato prenašajo v bolnišnice in urgentne centre. Opozorila je tudi na nujnost reorganizacije regijskih bolnišnic, jasnejše razdelitve zdravstvenih programov ter zagotavljanja enako kakovostne zdravstvene oskrbe po vsej državi. Med pomembnimi predlogi je izpostavila pravičnejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev glede na zahtevnost njihovega dela, večjo podporo raziskovalnemu delu in izobraževanju, poenostavitev administrativnih postopkov ter večjo odgovornost vodstev zdravstvenih ustanov za razvoj stroke in kakovost dela. Posebej je opozorila tudi na preobremenjenost urgentnih centrov in pomanjkanje osebnih zdravnikov, kar po njenem mnenju predstavlja eno največjih organizacijskih težav slovenskega zdravstva.

Dr. Metka Zorc je predstavila tudi zgodbo o Kardiološke ordinacije Medicor in se odločno postavila v bran koncesionarjem ter razkrila, s kakšnimi bizarnimi pritiski oblasti se soočajo vrhunski domači strokovnjaki.

Velik del srečanja je bil namenjen predstavitvi zdravstvenih sistemov v tujini. Prof. dr. Jurij Matija Kališnik je predstavil avstrijski model, kjer posebno pozornost namenjajo spremljanju kakovosti zdravstvenih storitev, digitalizaciji procesov, zbiranju podatkov in stalnemu izboljševanju rezultatov zdravljenja. Poudaril je, da kakovost ni nekaj, kar se predpostavlja, temveč nekaj, kar se nenehno meri, primerja in izboljšuje.

Podobno je mag. Matej Beltram predstavil organizacijo švicarskega zdravstva. Čeprav je sistem organiziran drugače kot slovenski, ga odlikujejo učinkovita organizacija, jasno razdeljene odgovornosti ter visoka dostopnost zdravstvenih storitev. Posebej je poudaril, da je mogoče dobre rezultate doseči predvsem z dobro organizacijo, preglednimi pravili in sodelovanjem vseh izvajalcev zdravstvenih storitev. Oba govorca sta poudarila, da Slovenija ne potrebuje kopiranja tujih sistemov, lahko pa iz njihovih izkušenj prevzame številne uspešne organizacijske rešitve.

Prispevek k razpravi je predstavila tudi prof. dr. Katja Triler, ki je zdravstveno reformo osvetlila z vidika prava. Predstavila je podatke raziskav javnega mnenja, ki kažejo, da Slovenci zdravstvu zaupajo bolj kot večini drugih državnih institucij. Hkrati pa je opozorila na številna odprta pravna vprašanja glede dostopnosti zdravstvenih storitev, razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom ter razlage veljavne zakonodaje. Po njenem mnenju je dolgoročno mogoče čakalne dobe učinkovito zmanjševati le v sistemu, ki temelji na jasnih pravilih, pravni varnosti ter sodelovanju vseh izvajalcev zdravstvenih storitev. Ključna naloga države je vzpostaviti pregledno in stabilno zakonodajo, ki bo omogočala učinkovito delovanje celotnega zdravstvenega sistema.

V razpravo se je vključil tudi prof. dr. Ernest Petrič, ki je poudaril, da Slovenija ne sme ostati ujeta v ideoloških delitvah med javnim in zasebnim zdravstvom. Spomnil je, da ima država vrhunske zdravnike, kakovostne zdravstvene ustanove in visoko zdravstveno kulturo prebivalcev, največja težava pa ostaja organizacija sistema in nedopustno dolge čakalne dobe. Kot zgled je navedel uspešne evropske zdravstvene sisteme, katerih dobre prakse bi bilo treba bistveno odločneje prenašati v slovenski prostor.

V razpravi po uvodnih predavanjih so udeleženci poudarili, da je treba pri skrajševanju čakalnih dob ohraniti visoko kakovost zdravstvenih storitev. Hitrejša dostopnost zdravljenja po njihovem mnenju ne sme pomeniti nižjih strokovnih standardov, zato so pozvali k sistematičnemu spremljanju rezultatov zdravljenja in kakovostnih kazalnikov pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev. Takšen sistem bi Sloveniji omogočil primerljivost z državami, kot so Avstrija, Švica in Nemčija, ter spodbudil nenehno izboljševanje zdravstvene oskrbe. V razpravi so se oglasili tudi kardiolog dr. Marko Noč, dr. Janez Koprivec, družinski zdravnik v Gorenji vasi in dr. Jurij Matija Kališnik iz Avstrije.

Pobudnica srečanja prof. dr. Metka Zorc je ob zaključku razprave ponovno poudarila, da je treba preseči ideološke razlike in združiti vse razpoložljive zmogljivosti slovenskega zdravstva. Kot prvi korak je predlagala takojšnje odpravljanje najdaljših čakalnih dob, zlasti na področjih, kjer imajo izvajalci dovolj strokovnega kadra in operativnih zmogljivosti, hkrati pa pripravo celovite zdravstvene reforme, ki bo temeljila na stroki, dobri organizaciji in sodelovanju vseh deležnikov.

Udeleženci so se strinjali, da je največja vrednost srečanja prav odprta strokovna razprava, v kateri so o prihodnosti slovenskega zdravstva spregovorili predvsem zdravniki in drugi strokovnjaki. Dogovorili so se, da bodo oblikovali skupen dokument s predlogi za izboljšanje zdravstvenega sistema ter ga posredovali pristojnim državnim institucijam. Ključna ugotovitev okrogle mize je bila, da Slovenija potrebuje manj ideoloških sporov in več sodelovanja, preglednosti, odgovornosti ter učinkovite organizacije, saj lahko le tako zagotovi pravočasno in kakovostno zdravstveno oskrbo za vse prebivalce.