Pogrom v Kielcah je opomin, kam lahko vodita sovraštvo in laž

Novice 10. 07. 2026, 15:08 Alen Salihović

Na Poljskem se te dni spominjajo 80. obletnice pogroma nad Judi v mestu Kielce, enega najhujših izbruhov protijudovskega nasilja v povojni Evropi. Ob tej obletnici je poljski premier Donald Tusk poudaril, da je spomin na žrtve opomin, kam lahko pripeljeta sovraštvo in antisemitizem. Za komentar smo poklicali teologa Nejca Krevsa, ki opozarja, da gre za eno najbolj tragičnih in dolgo zamolčanih zgodb povojne Poljske.

Krevs je pojasnil, da ima tragedija korenine v starem antisemitskem mitu o domnevnih ritualnih umorih otrok. »Tragična zgodba povojne Poljske ima ozadje v starodavnem antisemitskem mitu, po katerem so Jude obtoževali ritualnih umorov otrok. Tudi pred 80 leti je ta izmišljeni mit zahteval več kot štirideset poljsko-judovskih življenj.«

Spomnil je, da je deček, ki je pobegnil od doma, iz strahu pred kaznijo trdil, da so ga ugrabili Judje. Lažna obtožba se je hitro razširila po mestu, nato pa je množica skupaj s policijo in vojsko napadla judovsko skupnost. »Judovska skupnost se je štirinajst mesecev po koncu druge svetovne vojne komaj opomogla, nato pa je znova doživela nasilje.«

Številna vprašanja ostajajo odprta

Po besedah teologa Krevsa zgodovinarji še danes nimajo dokončnega odgovora, kakšna je bila vloga tedanjih komunističnih oblasti. »Do danes ni dokončno pojasnjeno, kakšna je bila vloga komunističnih oblasti pri dogodkih in ali so posamezni predstavniki varnostnega aparata nasilje spodbujali ali zgolj dopuščali.«

Ob tem opozarja, da je komunistični režim tragedijo pozneje izkoristil za politično propagando, številni arhivski dokumenti pa so bili uničeni.

Pieteta in resnica

Krevs v komentarju še poudarja, da mora spomin na povojne tragedije ostati živ. »Pomembno je, da takšnim povojnim tragedijam vselej prisluhnemo, saj žrtve kričijo bolj kot kadar koli prej.«

Posebej je izpostavil dejstvo, da je deček, ki si je izmislil zgodbo o ugrabitvi, resnico povedal šele po padcu komunističnega režima. »Demokratizacija ni le proces preoblikovanja družbenopolitičnega sistema iz totalitarizma v demokracijo, ampak tudi priložnost, da ranam preteklosti vselej ponudimo pieteto in glas resnice.«

Po njegovem mnenju je prav soočenje z zgodovino in spoštljiv spomin na žrtve eden ključnih temeljev za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnosti.