Papež Leon XIV. na Lampedusi | (foto: Vatican Media)
Sveti oče pozval k odzivu na razsežnost trpljenja migrantov
Svet Helena Križnik
Papež Leon XIV. je dopoldne prve sobote v letošnjem juliju preživel na Lampedusi. Ta italijanski otok je znan predvsem zaradi številnih zgodb migrantov, ki so prečkali in še prečkajo Sredozemsko morje v smeri proti stari celini. Sveti oče je pozval k sočutnemu in h konkretnemu odzivu na razsežnost njihovega trpljenja.
Papež Leon XIV. je na Lampedusi, ki je ena prvih postaj na poti številnih migrantov, najprej obiskal pokopališče, kjer počivajo tisti, ki so med iskanjem boljšega življenja doživeli tragično usodo. Tam je položil cvetje in nekaj trenutkov v tišini molil.
Ustavil se je tudi pri spomeniku Vrata Evrope, posvečenem migrantom, ki so umrli med prečkanjem Sredozemskega morja. Nato je na pomolu Favaloro, ki je po novem poimenovan po papežu Frančišku, blagoslovil spominsko ploščo. »Nisem prišel, da bi imel govore, ampak da bi obhajal evharistijo, najvišje znamenje Kristusove navzočnosti med nami. Jezusova gesta, s katero razlomi kruh, da bi daroval samega sebe, daje smisel in moč našim vsakodnevnim dejanjem, s katerimi pomagamo. Da, to je kraj, kjer bolj kot besede govorijo dejanja. A da bi dejanja bila človeška, potrebujejo srce. Zato smo se zbrali tukaj - da bi iz Kristusa črpali ljubezen, ki nam jo lahko da le On, da bi tako današnji in jutrišnji svet bil bolj človeški, bolj človeški za vse.«
Tako je papež Leon XIV. na kratko nagovoril ljudi še pred začetkom svete maše, ki jo je daroval na športnem igrišču Arena. V pridigi je med drugim spomnil, da nas pred vsakim intelektualnim premislekom ali ideološkim prepričanjem srečanje s tistimi, ki ležijo pred nami, oropani vsega, kliče, da smo jim blizu. Prebivalcem Lampeduse se je zahvalil za solidarnost z migranti, mnogi so, kot je dodal, pokazali čudež sočutja. Tisti, se pustijo potegniti v dinamiko usmiljenja, začnejo po njegovih besedah živeti drugače in gradijo civilizacijo ljubezni. »Vstopili smo v tisočletje, v katerem moramo civilizaciji ljubezni dati duhovno, kulturno, pravno, politično in gospodarsko obliko. Naj nam razsežnost trpljenja, ki smo mu priča, pomaga razumeti radikalno naravo tega klica,« je pozval.
