Mag. Božo Rustja | (foto: Matjaž Starc)
Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti
mag. Božo Rustja
Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes
Obletnico smo proslavili tudi z državno proslavo. Na njej sta bila dva govornika. Prva je spregovorila predsednica države. Njen govor je bil nekakšno soljenje pameti novi vladi. Podobno si je privoščila že ob sprejemu sedanje vlade ob začetku mandata. Gotovo ima vsak človek pravico, vključno z mano, da ima svoje poglede na delovanje vlade. Torej tudi predsednica. Toda njen govor, zlasti na državni proslavi, je bilo nekakšno očitanje in žuganje. Ta njena drža toliko bolj bode v oči, ker je cel mandat prejšnje vlade marljivo molčala. Niti ene kritike! Pa bi imela kaj povedati. Nepravilnosti je bilo tudi takrat več kot dovolj.
Ob vseh govorih predsednice republike imam občutek, da gre za igranje. Da sicer tekoče govori – ne pozabimo, da je nekaj časa delala na televiziji – a so njene besede prazne. Kajti zdi se, da eno govori, drugo misli in tretje dela. Govori tako, da je všeč tistim, ki so ji pomagali na oblast. Je lep primer človeka, ki nastopa, a nima kaj povedati. Simbol mnogih sodobnih nastopaških politikov brez vsebine. To je dokazala tudi na omenjeni državni proslavi. Ne samo da je izzivala ljudi in požela žvižge, privoščila si je tudi trditev, da davkov ne smemo demonizirati. Očitno je hotela braniti Golobovo vlado, ki nam je nabijala visoke davke. Denar, nabran z njimi, pa neodgovorno zapravljala. »Vsak pameten gospodarstvenik bo davčno optimiziral poslovanje svojega podjetja,« je predsednica komentirala očitke, da njen mož posluje tudi v davčnih oazah. S svojimi besedami je tako opravičevala sleparjenje pri plačevanju davkov ali njihovo utajo. Obenem pa pokazala, kako zlahka je moralna avtoriteta v besedah, a kako jo zmanjka v dejanjih.
Sedanja predsednica je namreč predstavnica tistih liberalnih krogov v Sloveniji, ki v javnosti kritizirajo kapital, obenem pa živijo v najbolj vulgarnem in brezosebnem kapitalizmu. Rada se kaže na dobrodelnih prireditvah, tam sladko govori, rada opozarja na grdobijo kapitala – in v tem ni edina – živi pa z možem z ogromnim kapitalom.
V vseh državah tega sveta je normalno, da ob državnem prazniku obesimo zastavo. Toda v Sloveniji s takim dejanjem tvegaš, da se bo nate zgrnil plaz kritik. Tako je pevec Jan Plestenjak na predvečer državnega praznika obesil slovensko zastavo, se snemal in ta posnetek objavil. Na to njegovo dejanje se je ogorčen odzval predstavnik civilne iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull ter Plestenjakovo početje označil za »infantilno«. Kritiziral je tudi njegovo obleko. Kaže, da imajo Jenull in njemu podobni težavo s slovensko zastavo. Vse zastave tega sveta bi raje obešali kakor slovensko.
Kot otroku so mi starejši pripovedovali, da so septembra 1943 ob kapitulaciji Italije z zvonika župnijske cerkve obesili tako veliko slovensko zastavo, da je segala do pol turna. Seveda takrat še brez zvezde. Le kje so jo skrivali desetletja italijanske okupacije? To dejanje so imeli kot znamenje domoljubja, ljubezni do svojega naroda in odklanjanje okupatorja. K sreči so slovensko zastavo (brez zvezde) obesili leta 1943, če bi jo leta 2026, bi tvegali levičarsko plehko zmerjanje z infantilnostjo!
Podobno se spominjam pripovedi pokojnega duhovnika Ljuba Marca – po vojni je popolnoma nedolžen preživel nekaj let v komunističnem zaporu – kako so v vasi Lozice vaščani v znamenje ogorčenja in protesta sneli italijansko zastavo. To so Italijani ošabno obesili sredi vasi. Ogorčeni so jo zagrebli v gnoj in tako pokazali prezir do nje. K sreči so tudi oni to dejanje naredili pred skoraj sto leti. Če bi danes odstranili tujo zastavo, bi tvegali veliko ogorčenje in kritiko. Pa ne od tujih okupatorjev, ampak od svojih sodržavljanov. Koliko let samostojnosti bo še treba, da bomo spoštovali svojo zastavo?
