Tonin: Evropa se spet obrača v pravo smer

16. 06. 2026, 10:14 Tanja Dominko

Evropski poslanec Matej Tonin je v pogovoru za Radio Ognjišče predstavil svoje aktivnosti v Evropskem parlamentu in pohvalil premike pri migracijski politiki, zelenem prehodu, jedrski energiji, obrambi in izrazil tudi zadovoljstvo, da se vračamo h krščanskim koreninam. Ocenil je, da se Evropa po njegovem mnenju po daljšem obdobju obrača v pravo smer. Opisal je razlike med domačo in evropsko politiko ter dejal, da v Evropskem parlamentu šteje trdo delo. Poudaril je, da so njegovo delo opazili tudi zaradi funkcij poročevalca pri več zahtevnih dosjejih, kar pripisuje tudi podpori ekipe in vodstva njegove politične skupine Evropske ljudske stranke.

Velik del pogovora je bil namenjen njegovi dejavnosti na področju preganjanih kristjanov. Ob izvolitvi presenečen nad medijsko tišino o tej temi. »Ko sem bil izvoljen za evropskega poslanca, je bil to eden izmed kulturnih šokov, ki sem jih doživel, da praktično razen vas pa morda Družine o teh preganjenih kristjanih po svetu praktično ni nihče poročal. Šlo je za nekaj vrste medijsko tišino ali pa ignoranco. Potem, ko smo na različnih odborih in srečanjih poslušali ta pričevanja, se te stvari dotaknejo in ne moreš ostati ravnodušen. In če kaj, potem sem si takrat rekel, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bi se te zgodbe slišale in da bi tudi v Sloveniji povečali občutljivost za to področje, ker večja kot bo občutljivost javnosti, večja bo tudi občutljivost politike na vse te tragične zgodbe. Vsak dan umre v povprečju 13 do 15 kristjanov, samo zaradi svoje veroizpovedi, to so težke stvari.«
Omenil je konferenco v Evropskem parlamentu, na katero so povabili pakistanske kristjane, ki so povedali, da se dogajajo prisilne poroke po posebnem zakonu o tako imenovanem bogokletju, ki je omogočal, da so z lažnimi obtožbami kristjanom v Pakistanu odvzame zemljo, jih pošlje v zapor in podobno. V nadaljevanju je vendarle prišlo do spremembe zakonodaje, zato je Tonin vesel, da je na pritisk Evropske unije prišlo do rezultatov. Hkrati je poudaril, da je dela še veliko, posebej v Afriki in Nigeriji.

Dotaknil se je tudi avtomobilske industrije in zelenega prehoda. Pojasnil je, da si prizadeva za tehnološko nevtralnost, da bi poleg električnih vozil upoštevali tudi druga alternativna goriva. Opozoril je, da je evropska avtomobilska industrija pomembna za milijone delovnih mest, Kitajska pa je po njegovih besedah postala močna konkurenca na trgu električnih vozil.
Na vprašanje, kako je s prepovedjo prodaje bencinarjev in dizlov po letu 2035, je odgovoril, da je ta prepoved odpravljena. »Predsednica Evropske komisije je že pred časom napovedala, da jo bomo odpravili.« V tehničnem smislu pa se stvar še določa, je dejal. »Skratka, uveljavljamo tehnološko nevtralnost, ker pomeni, da ne zgolj električna vozila, ampak da bodo lahko vsa vozila, ki uporabljajo alternativna goriva, delovala tudi v prihodnjih letih in s tem bomo seveda omogočili tudi preživetje evropske avtomobilske industrije.«

V nadaljevanju je evropski poslanec Matej Tonin govoril o obrambi in vojni v Ukrajini. Dejal je, da je Evropska unija po njegovem prisiljena graditi lastne obrambne zmogljivosti. Skupno evropsko obrambo je opisal kot dolgoročen proces, primerljiv z razvojem skupne valute evro.
»V Evropi imamo veliko majhnih evropskih vojska, ki so lepe, žal tudi drage, nimajo pa takšnega učinka, če bi imeli enotno močno silo. To bo še zelo dolg proces, ne govorimo z danes na jutri, mislim, da bo trajalo najmanj dve desetletji.«

Za konec je pojasnil svoj pogled na migracijski pakt, ki bo po njegovih besedah prinesel strožji nadzor meja, hitrejše postopke in skupni evropski sistem evidentiranja prihodov, ki bo preprečil neke vrste azilni turizem, ki se dogaja. Končno je bila sprejeta tudi uredba o vračanju nezakonitih migrantov nazaj v tretje države, pa tudi seznam tretjih varnih držav, »da ne more priti vsakdo sem in reči, ja, je neka nevarnost in želim tukaj v Evropi živeti, ampak da je zelo jasno, katere so te države, kjer so ljudje ogroženi in da si ta bremena tudi na nek način delimo.« 

Ob koncu je izrazil zadovoljstvo, da je v Sloveniji spet nastopila mandat desnosredinska vlada. »Slovenija jo je nujno potrebovala, mi smo potrebovali prelom s to preteklo politiko, ki je Slovenijo peljala nazaj in smo nazadovali na vseh področjih. Tako da seveda jaz bom kot številni drugi tudi najbrž državljani velika pričakovanja od te vlade, da stvari, ki so bile napačno zastavljene, da jih bo vendar le popravila.« Hkrati je opozoril, da se ne sme ponoviti zgodba iz prejšnje Janševe vlade, »ko so slovenski levičarji v Bruselj izvažali eno verzijo dogajanja v Sloveniji. Gledali smo različne misije Evropskega parlamenta, brali evropske medije, ki so bili informirani zgolj z informacijami slovenskih levičarjev. In tukaj lahko slovenska vlada sedaj računa tudi na mojo polno podporo, da bom obveščal evropsko javnost, pa tudi svoje evropske kolege, kaj se v resnici dogaja v Sloveniji in da ne bo prihajalo do dezinformacij.«