Slovensko-ameriški misijonar Jožef Buh korak bližje beatifikaciji

Svet 24. 06. 2026, 08:20 Marta Jerebič

Ameriški škofje so v začetku junija potrdili, da se lahko postopek za beatifikacijo slovensko-ameriškega duhovnika in misijonarja Jožefa Buha nadaljuje na škofijski ravni, poroča spletni portal Družina. Buh, ki je je deloval v Minnesoti, izhaja iz Poljanske doline, rodil se je leta 1833, umrl pa v Duluthu, kamor je kot misijonar prišel leta 1864.

Škof Dulutha Daniel Felton je Buha predstavil kot »izjemen zgled misijonarja, ki je iz ljubezni do Kristusa in Cerkve zapustil domačo Slovenijo ter svoje življenje posvetil ljudem v severovzhodni Minnesoti«. Vodenje pobude za odprtje beatifikacijskega in kanonizacijskega postopka v primeru Buh je prevzel duhovnik Richard Kunst, ki vodi župnijo sv. Jakoba v Duluthu.

Posvet s krajevnimi škofi je eden prvih korakov pri postopku za beatifikacijo in kanonizacijo posameznega svetniškega kandidata. Pristojni škof ima zdaj možnost, da postopek sproži in dodatno preuči življenje duhovnika in misijonarja Jožefa Buha ter ugotovi, ali pri njem lahko potrdijo »junaške kreposti«. Ko bodo te potrjene, bo Jožef Buh uradno postal »Božji služabnik«.

Patriarh Dulutha

Čeprav je msgr. Buh umrl že več kot pred stotimi leti, leta 1922, spomin nanj med verniki v Severni Minnesoti še ni zbledel. Še danes so mnogi domačini prepričani, da je duhovnik slovenskih korenin svetnik, in po vsej zvezni državi ga poznajo kot »patriarha Dulutha«. Navdušenje med verniki je bilo torej veliko, kar je očitno privedlo tudi do spodbudne odločitve ameriških škofov na letošnjem zasedanju, poroča Družina.

Jožef Frančišek Buh doma iz Lučin v Poljanski dolini. Rojen je bil 17. marca 1833 v Zadobju, umrl pa je 2. februarja 1922 v Duluthu v Združenih državah Amerike, kamor je kot misijonar prišel leta 1864. V zvezni državi Minnesota je pomembno prispeval k razvoju krajevne Cerkve: med služenjem revnim priseljencem in indijanskemu prebivalstvu je pomagal ustanoviti več kot 50 župnij v škofiji Duluth, oskrboval je tudi močno slovensko kolonijo. Med slovenskimi izseljenci je pospeševal ustanavljanje podpornih društev, ustanovil prvo slovensko tiskarno na tistem območju in izdajal prvi slovenski časnik v ZDA z naslovom Amerikanski Slovenec.

Več o Jožefu Buhu tudi v arhivski oddaji Radia Ognjišče Graditelji slovenskega doma.

25. julija 2024 so Buhove posmrtne ostanke izkopali s pokopališča v Duluthu, da bi jih pregledali nato pa so jih znova pokopali v tamkajšnji stolnici Rožnovenske Matere Božje. Po besedah postulatorja Kunsta se jim je zdelo primerno, da mu zadnje počivališče uredijo v domači stolnici. Svetišče je tudi primernejši prostor za številne obiskovalce Buhovega groba, ki svetniškemu kandidatu prinašajo »neprekinjene zaloge svežega cvetja«.

Molitev za beatifikacijo

Verniki v Minnesoti, pa tudi drugod po Ameriki, v molitvi že več let prosijo Gospoda, da bi misijonarja slovenskih korenin nekoč sprejel v občestvo svetih. Spletni portal Družina je objavil tudi molitev za njegovo beatifikacijo v slovenskem jeziku.