Škof Saje pri maši za domovino tudi o tem, kje se gradi prihodnost

Slovenija 23. 06. 2026, 22:11 Tanja Dominko

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je pri maši za domovino ob 35-letnici samostojnosti Slovenije v ljubjlanski stolnici poudaril, da je za prihodnost države ključna odgovornost vsakega posameznika za skupno dobro, saj se »prihodnost naroda ne gradi le v parlamentih, ustanovah in gospodarstvu, ampak se začenja v družinah, župnijah, šolah, delovnih okoljih in v človeških srcih«.

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je pri maši za domovino ob 35-letnici samostojnosti Slovenije poudaril pomen preroške drže, ki pomeni poslušati Boga, iskati resnico ter odgovorno služiti skupnemu dobremu. Ob liku preroka Jeremija in sv. Janeza Krstnika je izpostavil, da so kristjani po krstu poklicani sodelovati pri Kristusovem poslanstvu v svetu ter s svojimi darovi prispevati k družbi na različnih področjih življenja.

V nagovoru se je zahvalil vsem, ki so skozi zgodovino ohranjali vero, kulturo, narodno zavest in skrb za skupno dobro, posebej pa duhovnikom, redovnikom, staršem, učiteljem, vzgojiteljem, zdravstvenim in socialnim delavcem, predstavnikom javnega življenja ter Slovencem v zamejstvu in po svetu. Mlade je označil za znamenje upanja, starejše pa za varuhe spomina in modrosti.

Ob tem je opozoril, da mir ni samoumeven, temveč sad pravičnosti, dialoga in medsebojnega spoštovanja. Spomnil je na besede svetega Janeza Pavla II., da svoboda ni le politična pridobitev, ampak tudi moralna in duhovna naloga. Poudaril je, da se prihodnost naroda ne gradi le v političnih in gospodarskih ustanovah, ampak predvsem v družinah, šolah, župnijah in medčloveških odnosih.

Nagovor je sklenil s pozivom k pogumnemu življenju vere, odgovorni ljubezni do domovine ter k prizadevanju za resnico, pravičnost, spravo in mir. Kot je dejal, »prihodnost naroda se ne gradi le v parlamentih, ustanovah in gospodarstvu, ampak se začenja v družinah, župnijah, šolah, delovnih okoljih in v človeških srcih«. "Bog živi našo drago domovino Slovenijo", je svoj nagovor sklenil škof Saje. 

Ob oltarju so se predsedniku Slovenske škofovske konference, novomeškemu škofu Andreju Sajetu, pridružili še drugi slovenski škofje, na slovesnost pa so vabljeni tudi predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Prišla sta tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. 

Celotni nagovor škofa Andreja Sajeta:

V veri in hvaležnosti smo se zbrali k evharistični daritvi, da se ob 35-letnici samostojnosti zahvalimo za dar naše domovine Slovenije, se spomnimo vseh, ki so jo gradili in zanjo darovali življenje, ter poglobimo zavest o odgovornosti za njeno prihodnost.

Nocoj obhajamo vigilijo rojstva sv. Janeza Krstnika. Jezus sam je o njem dejal, da med rojenimi od žene ni večjega od njega. Njegovo življenje in poslanstvo nas vabita k razmisleku o preroški drži in odgovornosti v življenju posameznika, Cerkve in naroda.

V prvem berilu smo slišali o preroku Jeremiju. Bog ga pokliče in mu reče: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal.« Nato pa: »Ne boj se, kajti jaz sem s teboj.«

Prerok je človek, ki posluša Boga in govori resnico. Ne zato, ker bi iskal moč ali priznanje, ampak zato, ker ljubi Boga in svoje ljudstvo. Njegova beseda ni vedno prijetna, vendar je potrebna. Prerok vidi dlje, ker vidi globlje. Njegov pogled ne izvira iz posebnih sposobnosti, ampak iz bližine z Bogom in zvestobe svoji vesti.

Kot kristjani pa vemo, da je največji prerok Jezus Kristus. On ni le prinašalec Božje besede, ampak učlovečena Božja Beseda. V njem je Bog dokončno spregovoril človeštvu. V njem se dopolni vse prerokovanje Stare zaveze in v njem se razodeva polnost Božje ljubezni.

Drugi vatikanski cerkveni zbor (1962–65) nas uči, da Kristus svojo preroško službo nadaljuje v Cerkvi. Po zakramentu svetega krsta smo vsi postali deležni njegovega poslanstva. To ne pomeni, da smo vsi preroki v svetopisemskem pomenu besede, kakor so bili Jeremija, Izaija ali Janez Krstnik. Pomeni pa, da smo vsi zaznamovani s Kristusovo preroško službo in poklicani sodelovati pri njegovem poslanstvu v svetu.

Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu in birmi, deli različne darove in karizme. Nihče ne prejme vseh darov, vsak pa prejme svoj dar za skupno dobro. Zato se preroška služba uresničuje na različne načine: v oznanjevanju, vzgoji, znanosti, kulturi, umetnosti, politiki, gospodarstvu, dobrodelnosti in vsakdanji zvestobi življenjskemu poklicu.

Ob prazniku domovine se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so dali življenje za domovino in bili v zgodovini našega naroda nosilci preroške drže in glasu vesti. Bili so ljudje, ki so v odločilnih trenutkih znali prepoznati, kaj je resnično, pravično in dobro, ter so k temu spodbujali tudi druge.

Hvaležni smo škofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, ki so skozi stoletja ohranjali vero, kulturo in upanje med ljudmi. Hvaležni smo politikom, pesnikom, pisateljem, narodnim buditeljem, učiteljem in znanstvenikom, ki so oblikovali duhovno in kulturno podobo slovenskega naroda. Hvaležni smo očetom in materam in številnim neznanim možem in ženam, ki so v težkih časih ostali zvesti resnici, pravičnosti in svoji vesti.

Dragi sobratje škofje, duhovniki in diakoni, dragi redovniki in redovnice! Hvala vam za zvesto oznanjevanje evangelija, obhajanje zakramentov, molitev in služenje ljudem. S svojim življenjem pričujete, da Bog ostaja navzoč med svojim ljudstvom in da evangelij tudi danes prinaša upanje.

Dragi starši, stari starši, učitelji, vzgojitelji, kateheti, zdravstveni in socialni delavci! Hvala vam za vaše pogosto neopazno, a nenadomestljivo delo. Vi spremljate mlade na poti odraščanja, skrbite za bolne, ostarele in ranljive ter s svojim služenjem pričujete, da ima vsak človek neodtujljivo dostojanstvo. Prihodnost našega naroda se vsak dan oblikuje po vaši predanosti, potrpežljivosti in ljubezni.

Spoštovani predstavniki političnega in javnega življenja, gospodarstveniki, kulturni ustvarjalci, medijski delavci ter dragi Slovenci v zamejstvu in po svetu! Hvala vam za odgovornost, ki jo nosite za skupno dobro. V času polarizacije, demografskih izzivov, tehnoloških sprememb, vprašanj miru in varnosti ter novih kulturnih preizkušenj potrebujemo modrost, dialog in pogum za sodelovanje in iskanje resnice.

Dragi mladi! Vi ste znamenje upanja za naš narod. S svojo ustvarjalnostjo, pogumom in odprtostjo za prihodnost nas spodbujate, da ne obstanemo na mestu.

Dragi starejši! Vi ste varuhi spomina in modrosti. Hvala vam za zgled vztrajnosti, zvestobe in zaupanja, s katerim bogatite naše družine, Cerkev in domovino.

Spoštovani! Vedno bolj se zavedamo, da mir ni samoumeven. Je sad pravičnosti, dialoga, medsebojnega spoštovanja in potrpežljive graditve zaupanja med ljudmi in narodi. Zato vas vse vabim, da si vsi skupaj prizadevamo za pravičen mir, za varnost, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, ter za odločitve, ki bodo služile prihodnjim rodovom.

Pred tridesetimi leti je Slovenijo obiskal sveti Janez Pavel II., eden največjih glasov vesti našega časa. Spomnil nas je, da svoboda ni le politična pridobitev, ampak tudi moralna in duhovna naloga. Njegove besede »Odprite vrata Kristusu!« ostajajo aktualne tudi danes. Kristus namreč ne jemlje ničesar, ampak človeku podarja polnost življenja, smisel in upanje.

Dragi bratje in sestre! Vsak izmed nas nosi odgovornost za duhovno podobo Slovenije. Vsaka molitev, vsako dejanje odpuščanja, vsaka poštena odločitev, vsaka beseda spodbude in vsako dejanje usmiljenja prispevajo k skupnemu dobremu. Prihodnost naroda se ne gradi le v parlamentih, ustanovah in gospodarstvu, ampak se začenja v družinah, župnijah, šolah, delovnih okoljih in v človeških srcih.

Danes vam škofje Cerkve na Slovenskem izročamo besedo upanja, ki prihaja iz Božje besede, odmeva v pričevanju Janeza Krstnika in jo je sveti Janez Pavel II. ponovil vsemu svetu: Ne bojmo se!

Živimo svojo vero pogumno in z zaupanjem. Ljubimo svojo domovino z odgovornostjo in hvaležnostjo. Gradimo skupno dobro s poštenostjo, pravičnostjo in medsebojnim spoštovanjem. Iščimo resnico in ji ostajajmo zvesti tudi takrat, ko to ni lahko. Odpirajmo vrata Kristusu, ki ostaja vir našega upanja in naše prihodnosti. Bodimo drug drugemu bratje in sestre.

Prinašajmo v našo družbo več poslušanja, dialoga, zaupanja in več pripravljenosti za sodelovanje.

Prosimo Svetega Duha, naj prenovi naša srca, družine, Cerkev in našo domovino. Naj nam podari modrost za pravilne odločitve, pogum za resnico, potrpežljivost v preizkušnjah ter velikodušnost v služenju.

Naj po priprošnji sv. Janeza Krstnika, zavetnikov slovenskih dežel in vseh svetnikov našega naroda raste med nami spoštovanje, zaupanje, sprava in mir.

Bog živi našo drago domovino Slovenijo! Amen.