Hormuška ožina | (foto: MODIS Land Rapid Response Team, NASA GSFC)
Nejc Krevs: »Nakazujeta se le dve možnosti...«
Svet Uredništvo Radia Ognjišče
Z Bližnjega vzhoda znova prihajajo slabe novice. Kljub pogajanjem za dosego sporazuma med ZDA in Iranom v švicarskem letovišču Bürgenstock pri Luzernu, je Teheran znova zaprl Hormuško ožino, ki velja za ključno pomorsko pot svetovne trgovine in energetike.
Za komentar, zakaj Iran znova zapira to pomembno trgovsko pot in ali to lahko spet ogrozi pogajanja, smo vprašali Nejca Krevsa, poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu.
Iran svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da Izrael še naprej ostaja vojaško prisoten v Libanonu. Teheran namreč pričakuje, da se bodo izraelske sile povsem umaknile iz juga Libanona, tudi iz varnostne cone pri reki Litani, kar pomeni približno 30 kilometrov v notranjost Libanona oziroma od izraelsko-libanonske meje. Iranci menijo, da je s tem prekršen dogovor z Američani, ker Izraelci ostajajo v Libanonu. Resolucija OZN 1701 zapoveduje, da tam ne sme biti oboroženih sil.
A dejstvo je, da so tam proiranske milice Hezbolaha, ki na jugu Libanona utrjujejo svoj strateški položaj in ogrožajo severni del Izraela, kljub prisotnosti modrih čelad. To pomeni, da gre na eni strani za strateško vprašanje vojaškega vpliva Irana oziroma za vprašanje, kako nevaren bo lahko ostal iranski zaveznik na jugu Libanona, in koliko bodo na drugi strani Američani dali Izraelcem manevrskega prostora, da grožnjo lastnemu ljudstvu vojaško odstranijo.
Nobena skrivnost ni, da je glavni proksi akter Irana, libanonski Hezbolah, v zadnjih nekaj letih močno ohromljen. Dolgoletni voditelj Hasan Nasrala je bil pred skoraj dvema letoma ubit v Bejrutu, njegov naslednik pa v strahu pred Mosadom tako rekoč prebiva v Iranu. In vprašanje je, ali bo njegov mandat na čelu Hezbolaha trajal 32 let.
Iransko-ameriška kriza traja vse od konca februarja in je tako rekoč dosegla ves svet zaradi prekinjenih dobav, zlasti energentov. Iransko vojaško poveljstvo je danes sporočilo, da je Hormuška ožina zaprta za pomorski promet zaradi kršitev sovražnikovih obljub, v primeru nadaljnjih agresij pa bodo sprejeli nove ukrepe.
Ocenjujem, da gre predvsem za iskanje boljših pogajalskih izhodišč, ki bi si jih Iran zagotovil, da se mu ne bi bilo treba odpovedati svojemu jedrskemu programu, ki še vedno buri duhove. Vprašanje pa je, kaj bo zdaj storil Washington.
Nakazujeta se le dve možnosti: pritisk na svojega zaveznika Izrael in popuščanje Iranu ali pa polna podpora Izraelu in nova vojaška kampanja proti Iranu. Oba scenarija sta v geostrateški realnosti v polju sivine, kjer je premalo prostora za belo ali črno stvarnost.
