Uroš Urbanija: "Če RTV SLO ne bi več funkcionirala, nihče ne bi tega niti opazil"

Novice 21. 06. 2026, 10:00 s. Meta Potočnik

V času bliskovitega razvoja digitalnih medijev in nepregledne množice informacij se vprašanje o vlogi in financiranju nacionalne RTV Slovenija zdi bolj aktualno kot kdaj koli prej. Uroš Urbanija, zdaj izvršni direktor Planet TV in nekdanji direktor TV Slovenija, opozarja, da sedanji model financiranja, ki letno za plače porabi skoraj 100 milijonov evrov, ni več vzdržen.

Urbanija je oster kritik nedavnih finančnih premikov pod nekdanjo Golobovo vlado, ki jih označuje celo za "državno pranje denarja preko RTV-ja", hkrati pa postavlja temeljno vprašanje: Ali v moderni dobi sploh še potrebujemo javno RTV? 

Namesto obveznega prispevka predlaga radikalno rešitev – sistem, po katerem bi se vsak posameznik sam odločil, kateremu mediju bo namenil del svoje dohodnine. V nadaljevanju pa več o tem, zakaj Urbanija meni, da RTV ne opravlja več svojega poslanstva in zakaj bi morala biti preglednost uredniške politike pomembnejša od navidezne nevtralnosti.

Bili ste direktor TV Slovenija, zato vam dogajanje v medijski krajini ni tuje. Financiranje javnega medija, ki bi moral biti objektiven in obvezni RTV prispevek sta že dolgo vroči temi. Je sedanji model sploh še vzdržen? Skoraj 100 milijonov gre le za plače približno 2000 zaposlenih. Po noveli zakona iz lanskega decembra bo samo glasbena produkcija iz državnega proračuna sofinancirana v višini štirih odstotkov od vrednosti zbranega RTV-prispevka letno. To znaša štiri milijone evrov. Programi narodnostnih skupnosti pa bodo letno sofinancirani v višini desetih odstotkov od vrednosti zbranega RTV-prispevka, kar znaša 10 milijonov. In to le za nekje 8000 oseb. Kako je to mogoče?

»To, kar se je dogajalo pod Golobovo vlado v zvezi z RTV in financami bi lahko rekli je državno pranje denarja. Prispevek RTV je seveda bil namenjen za celoten RTV. S kreativnimi finančnimi inovacijami pa je prejšnja vlada poskušala pravzaprav finančno podpreti svoje kadre in svojo politično agendo preko javne RTV. Na eni strani, spomnite se, je nekdanji premier Golob govoril o čiščenju janšistov. A namesto pluralne televizije so si naredili skrajno levo RTV in svoj propagandni servis.«

»Sprašujete glede financiranja narodnih manjšin. V resnici manjšine nimajo popolnoma nič od tega. Nekdanji predsednik uprave Zvezdan Martič je, po prvem podpisu z uradom za narodnosti, ko so dobili prvo finančno injekcijo v višini 5 milijonov, jasno povedal, da denar ni šel za narodne manjšine, ampak za plače vseh zaposlenih, torej tudi za plačo predsednika uprave. Na to anomalijo je že opozorilo tudi računsko sodišče. Za urad za narodne skupnosti je bila to velika težava, kako izvesti zakonito finančno transakcijo iz državnega proračuna na RTV, letos v višini 10 milijonov evrov. Želeli so to storiti preko pogodbe, da so stvari vsaj malo urejene in transparentne. Na drugi strani so si pa na RTV, predvsem predsednik sveta Goran Forbici predstavljali, da pač vzameš denar in ga porabljaš, kot ti ustreza.«


Pobude za ukinitev RTV prispevka so jasno izrazili v stranki Resni.ca. Predlagajo financiranje iz proračuna. V SDS denimo tudi podpirajo spremembe sistema, večji nadzor nad porabo in v preteklosti so imeli tudi idejo prostovoljnega prispevka. V času velike informacijske konkurence na spletu in komercialnih TV se postavlja vprašanje kako narediti javni medij RTV dolgoročno vzdržen?

»Prvo je vprašanje, ali v tej moderni dobi, ko imamo vsi dostop do nešteto informacij, sploh še potrebujemo neko anomalijo na trgu, kot je javna RTV. Tudi utemeljevanje obstoja RTV, češ da ponuja neke unikatne programe ali pa stvari, ki jih druge drugi mediji ne ponujajo, ne zdrži resne presoje. Tudi neke umetniške programe ali pa zelo tržno - nišno usmerjene vsebine dobite pač pri nišno usmerjenih medijih. Torej razpon je zelo širok in nekih razumnih argumentov za RTV, kot je bil recimo pomemben v 70. in 80. -ih letih prejšnjega stoletja, ko ni bilo skoraj nič medijske ponudbe, ni več. Zato se tudi postavlja ljudem vprašanje RTV prispevka. Ali je sploh še utemeljen ali pa je samo avtomatična posledica brez resne presoje? Menim, da če se že v moderni dobi pobira tak prispevek, bi moral biti vezan na odločitev vsakega posameznika, kateremu mediju želi nameniti del dohodnine, podobno kot imamo to urejeno za nevladne organizacije. Vse ostalo je pravzaprav podpiranje namišljenega javnega medija, ki pa že dolgo časa ne opravlja več svoje vloge.«


Ali pri javnem mediju sploh lahko govorimo o nevtralnosti in objektivnosti informacij? Ali stabilno javno financiranje pomeni zaščito neodvisnosti novinarjev? Je javni medij lahko res neodvisen, če je finančno odvisen od države? Se vam zdi bolj nevarno politično imenovanje vodstev ali politična kontrola prek proračuna?


»Problem nevtralnosti medija ali pa objektivnosti, o tem je teklo že veliko razprav. Vsak novinar ima nek svoj pogled na svet. Vsak urednik ima nek svoj pogled na svet. In v današnjih dneh, v katerem je veliko medijev, ni nobene potrebe, da bi samo preko enega medija poskušali kanalizirati takšne ali drugačne informacije. Vedno bo prišlo do očitkov, da je medij nagnjen bolj v desno ali pa bolj v levo, kar samo po sebi ni slabo. Neka transparentnost uredniške politike je tudi jasna. Radio Ognjišče ste recimo medij z jasno katoliško usmeritvijo in to tudi jasno poveste, nikomur tega ne skrivate, ne skrivate se za parolami, da ste nevtralni, saj imate svoj vrednostni sistem. In to je čisto legitimno. Ne razumem pa, zakaj torej tudi vi ne bi dobili nekega denarja iz naslova, kot ga pač dobiva RTV Slovenija. Je vaše poslanstvo kaj manjše od poslanstva javne RTV? To so tiste osnovne dileme, ki jih bo morala med drugim razrešiti verjetno tudi aktualna kulturna ministrica, pa navsezadnje tudi poslanci v državnem zboru. Potrebna je javna razprava, kaj potrebujemo, česa pa nam ni treba plačevati.«


Nekateri poudarjajo, da javno RTV potrebujemo, saj pokriva veliko narodnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin. Velike delitve prinašajo le politične teme in informativni program, tako na spletu kakor v oddajah. Zato predlagajo, da gre ta del na trg oz. naj zanj velja prostovoljni prispevek. Kako to komentirate?


»Osebno se mi zdi najbolj legitimna rešitev za današnji čas, da se pobira del dohodnine tako kot za nevladne organizacije. Vsak prostovoljno nameni svoj del mediju, za katerega meni, da opravlja poslanstvo, ki bi ga po njegovem moral medij opravljati. Nekateri menijo, da javna RTV opravlja stvari ali pa pokriva dogodke, ki jih drugi mediji ne. Glejte, bil sem na RTV-ju, videl sem, kaj se pokriva, česa se ne pokriva in težko, res težko rečem, da nacionalna RTV pokriva dogodke ali pa se ukvarja s temami, s katerimi se ne ukvarjajo druge komercialne, radijske ali pa televizijske postaje. Torej iz vsega tega, kar sva zdaj povedala, je najbrž jasno, da si vsak lahko v tem času najde dovolj informacij na enem ali drugem mediju, tretjem in si ustvari neko svoje mnenje. Če RTV ne bi več funkcionirala v obliki, kot funkcionira danes, nihče tega ne bi niti opazil niti pogrešal.«