Papež v svoji prvi okrožnici o umetni inteligenci

Svet 25. 05. 2026, 11:33 Marta Jerebič Tiskovni urad SŠK

Na današnji praznik Marije, Matere Cerkve oziroma binkoštni ponedeljek je izšla prva okrožnica papeža Leona XIV. Ta je bil prvič v zgodovini predstavitve papeških dokumentov tudi osebno prisoten na novinarski konferenci.

Dokument se umešča med najpomembnejše izjave Cerkve o umetni inteligenci (UI), dostojanstvu dela, vojni in človekovem dostojanstvu v tehnološki dobi. Povzetek je pripravil tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Gabriel Kavčič, ki izpostavlja naslednje izrazite poudarke novega papeškega dokumenta:

• UI ni nevtralna: v algoritme so vpisani interesi in cilji njihovih ustvarjalcev.
• Podatki in algoritmi so del skupnega dobrega.
• Človeško delo ostaja merilo pravičnosti.
• Ljubezen do resnice je pogoj demokracije.
• Vojaška UI je moralno najnevarnejše področje.
• Krščanski odgovor ni nostalgija, ampak razločevanje in odgovorna uporaba tehnologije.

Okrožnica Magnifica Humanitas je zastavljena kot velika socialna, antropološka in duhovna presoja umetne inteligence. Njeno izhodišče ni »tehnofobija«, temveč vprašanje, ali bo človeštvo z novo močjo, ki jo dajejo digitalizacija, robotika in umetna inteligenca, gradilo »novo babilonsko stolpnico« ali pa skupno mesto, v katerem bo človek varovan kot bitje, ustvarjeno po Božji podobi. Papež uporabi dve svetopisemski sliki: Babilonski stolp kot projekt moči, homogenizacije, poskusa samo-uveljavljanja in razpada komunikacije ter obnovo Jeruzalema, kot jo predstavi prerok Nehemija. Slednja je podoba potrpežljivega, skupnega in z molitvijo prežetega dela. Tehnologije same papež ne razume kot zlo, vendar tudi niso nevtralne: nosijo odtis tistih, ki jih načrtujejo, financirajo, regulirajo in uporabljajo. Zato osnovno vprašanje ni »za« ali »proti« tehnologiji, ampak komu služi, kdo ima oblast nad njo in ali krepi dostojanstvo najšibkejših.

Dinamičen pristop, zvest evangeliju

Prvo poglavje pokaže, da okrožnica ni izoliran dokument o umetni inteligenci, temveč nadaljevanje katoliškega socialnega nauka, ki se je začel s papežem Leonom XIII. Papež poudarja, da Cerkev ne sme ostati zaprta v zasebnost, saj se evangelij dotika konkretnih življenjskih razmer ljudi. Socialni nauk zato ni priročnik gotovih tehničnih rešitev, ampak način skupnega razločevanja, v katerem Cerkev posluša zgodovino, znanost, družbene vede in izkušnjo ljudi. Umetna inteligenca tako ni zgolj nova tema sodobnega napredka, temveč neke vrste test celotnega socialnega nauka Cerkve: človeštvu postavlja vprašanja o dostojanstvu človeške osebe, delu, pravicah, miru, pravičnosti, subsidiarnosti in solidarnosti.

Temelji in načela družbenega nauka Cerkve

Drugo poglavje postavi temelje: človek je ustvarjen po podobi Troedinega Boga, zato njegova vrednost ni odvisna od učinkovitosti, produktivnosti, zdravja, družbenega statusa ali uporabnosti. Dokument posebej zavrne logiko, po kateri bi moral človek lastno vrednost šele dokazovati z dosežki. Papež loči med moralnim, socialnim, eksistencialnim in ontološkim dostojanstvom; slednje pripada vsakemu človeku preprosto zato, ker obstaja in je ljubljen od Boga. Iz tega prepričanja izvirajo človekove pravice, zlasti pravica do življenja, a tudi dolžnost, da te pravice ne ostanejo zgolj formalni izreki. Papež posebej izpostavi ženske, migrante, begunce, revne in tiste, ki so izrinjeni iz tehnološkega razvoja. V istem poglavju papež prevede klasična načela socialnega nauka Cerkve v digitalno dobo. Načelo skupnega dobrega se je močno razširilo: ne gre več le za zemljo, vodo in naravne vire, temveč tudi za podatke, algoritme, patente, digitalne platforme in tehnološko infrastrukturo. Načelo subsidiarnosti pa sedaj pomeni tudi, da digitalnih procesov ne smejo nepregledno vsiljevati tehnološki velikani.

Tehnologija in prevlada. Veličina človeštva v luči obljub umetne inteligence

Tretje poglavje predstavlja jedro razprave o tehnologiji in umetni inteligenci. Papež opisuje današnjo tehnokratsko paradigmo kot način razmišljanja, ki učinkovitost, nadzor, dobiček in optimizacijo procesov povzdigne nad človeka. Dokument zavrne enačenje umetne »inteligence« s človeško inteligenco: sistemi zgolj posnemajo funkcije mišljenja, nimajo pa vesti, svobode, osebne odgovornosti in zmožnosti srečanja z drugim kot osebo. Posebej močno je opozorilo pred prenosom moralnih odločitev na algoritme. Poglavje obravnava tudi transhumanizem in posthumanizem ter poudarja, da krščanski odgovor ni prezir do znanosti, temveč drugačno pojmovanje človeka – človek napreduje v človečnosti po Božji milosti, ljubezni in samodarovanju.

Varovanje človeškosti v času preobrazbe. Resnica, delo, svoboda

Četrto poglavje obravnava tri področja, kjer umetna inteligenca že spreminja družbo: odnos do resnice, dela in svobode. Papež poziva k »ekologiji komunikacije«, kritični vzgoji ter zaščiti dostojanstva človeškega dela pred slepo avtomatizacijo. Posebej opozarja na nove oblike suženjstva v digitalni ekonomiji in »digitalni kolonializem«.

Kultura moči in civilizacija ljubezni

Peto poglavje sooči prevladujočo kulturo moči z idejo civilizacije ljubezni. Papež ostro kritizira vojaško uporabo umetne inteligence in prenos odločitev o smrtonosni sili na stroje. Poziva k »razorožitvi besed«, diplomaciji in obnovi mednarodnega sodelovanja.

Sklep

Sklep okrožnice se vrne h Kristusu, učlovečeni Besedi, in Marijinemu Magnifikatu. Papež predlaga program krščanskega življenja v dobi umetne inteligence: ostajati zvesti resnici, vlagati v vzgojo, gojiti odnose, ljubiti pravičnost in mir ter več moliti. Končni ton dokumenta je poln upanja.