Na Ustavnem sodišču pritožbi o svobodi in demokratičnosti volitev

Slovenija 21. 05. 2026, 15:16 Andrej Šinko

Na ustavno sodišče sta bili vloženi dve pritožbi zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Skupina trideset posameznikov s prvopodpisanim Dušanom Kebrom pričakuje, da sodišče preveri sum tujega vmešavanja v volilni proces, v ločeni pritožbi pa se je na sodišče obrnil tudi glasbenik Darko Nikolovski, ki zahteva razveljavitev volitev. Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je za naš radio ocenil, da predlagatelji nimajo realnih možnosti za uspeh. V njihovem delovanju pa vidi zgolj obupen poskus preprečitve imenovanja mandatarja, s katerim se ne strinjajo.

Podporo vloženi pritožbi so poleg Kebra izrazili Vesna Vuk Godina, Spomenka Hribar, Bogomir Kovač, Svetlana Makarovič, Janez Markeš, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Božo Repe, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Niko Toš, Boris Vezjak, Slavoj Žižek in več drugih.

V pritožbi opozarjajo, da volitve niso zgolj tehnično dejanje oddaje in štetja glasov, ampak celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja. »Če se bo izkazalo, da je ta proces bil prizadet do take mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, more država imeti pravni odgovor na ta položaj,« je dejal Keber.

Na ustavno sodišče se je s pritožbo obrnil tudi glasbenik Darko Nikolovski, sicer kandidat Svobode na državnozborskih volitvah. Ustavnemu sodišču med drugim predlaga, da razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, do dokončne odločitve pa zadrži imenovanje vlade. »Ker obstaja sum, da je bila kršena moja pravica do svobodnih volitev, katero mi zagotavlja ustava v njenem 43. členu, sem se odločil, da bom se izpostavil na način, da bom šel do konca branit to, kar bi morali braniti mi vsi in to je našo domovino in pravno državo.«

Zakaj pritožbi na ustavno sodišče šele zdaj?

Pri tem sta se mu pridružili tudi poslanki Svobode Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin, ki sta bili deležni tudi novinarskih vprašanj o tem, zakaj razveljavitev volitev niso zahtevali takoj. »Mi smo v Svobodi od začetka povedali, da bomo potrdili mandate, zato ker zaupamo v institucije, zaupamo v državno volilno komisijo, tudi v skladu z zakonom smo vse svoje predstavnike v te organe imenovali zato, da je volilni proces potekal pravilno 22. marca,« je dejala Tacer Perlinova in dodala, da je afera Black Cube dodala temu drugačen kontekst.

Predsednik državnega zbora in predsednik Resnice Zoran Stevanović je zadevo komentiral v odgovoru na novinarsko vprašanje, pri tem pa dejal, da ga preseneča spremenjena retorika. »Imam tak občutek, da ljudje, ki so najbolj zagovarjali izplen teh volitev, da so zdaj naenkrat spremenili svoje mnenje. Ne razumem tega, iskreno.«
Ob podpisu koalicijske pogodbe se je zadeve dotaknil tudi predsednik Demokratov Anže Logar, ki zadevo vidi podobno kot predsednik državnega zbora. »V tej kratki izjavi govorimo o pogajanjih z dosedanjo možno koalicijo in o tem, da prej ni bilo nobenih pomislekov. Omenimo, da je zato nenavadno, da so se ti pomisleki pojavili šele zdaj, tik pred sklepom postopka.«

Pritožbi brez realnih možnosti za uspeh

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je pojasnil, da vlagatelji pritožbe nimajo realnih možnosti za uspeh, saj naš pravni sistem ne pozna pravnega sredstva, kjer bi lahko vsakdo uveljavljal morebitne kršitve integritete volitev. Ustavna pritožba namreč ni sredstvo za izpodbijanje volilnega izida. »Uspeli bi namreč samo, če bi ta kršitev, prvič, sploh obstajala, drugič, če bi imela potencial vplivanja na izid volitev, in tretjič, ta vpliv bi moral biti bistven. Tega tu ne vidim.«

Zobec dodaja še, da zato v tem vidi zgolj obupan poskus preprečitve izvolitve mandatarja, s katerim se ne strinjajo. Od volitev je namreč minilo približno dva meseca, v tem času pa bi že lahko prišli s pritožbo na ustavno sodišče.

»Odlašali so seveda do trenutka, ko se je pojavil mandatar, ki njim ni povšeči. Ampak veste, ne varuje se politična preferenca pritožnikov, varuje se njihova človekova pravica in integriteta volitev. In ta integriteta volitev z objavo teh posnetkov ni bila prizadeta.« Zobec še meni, da so ti posnetki celo razkrili, kar bi volivci morali vedeti, pa zaradi opustitve naših preiskovalnih organov in medijev niso.